| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vgrajen sistem za orientacijo v prostoru na osnovi inercijske merilne enote in sprejemnika GNSS
Uroš Burjek, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisan razvoj sistema za natančno določanje položaja in orientacije. Sistem temelji na nizkocenovnih in lahko dostopnih komponentah. Za določanje položaja smo uporabili sprejemnik GNSS, ki ga za izboljšanje določitve položaja s pomočjo kalmanovega filtra, združujemo z inercijsko merilno enoto. Inercijsko merilno enoto sestavljajo pospeškometer, žiroskop in magnetometer. S pomočjo žiroskopa in magnetometra določamo orientacijo merilne enote, na ta način pretvorimo pospeške izmerjene s pospeškometrom v koordinatni sistem sprejemnika GNSS. V delu je predstavljeno delovanje sistema GNSS in Kalmanovega filtra. Hkrati so v delu zajeti različni koordinatni sistemi, ki jih potrebujemo za pravilno delovanje sistema. Opisano je tudi delovanje vgrajene programske opreme in njen razvoj. V zadnjem delu magisterskega dela so predstavljene meritve in delovanje merilnega sistema.
Ključne besede: GNSS, inercijska merilna enota, Kalmanov filter, vgrajen sistem
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 187; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (3,95 MB)

2.
Izdelava naprave za določanje lokacije s pomočjo tehnologije GNSS in RTK
Rok Bačnar, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo postopek načrtovanja in izdelave naprave za določanje lokacije, ki z uporabo tehnologij GNSS (ang. Global Navigation Satallite System) in RTK (ang. Real-time kinematic) omogoča izmero položaja merilnika z globalno napako pod 10 cm. V ta namen najprej predstavimo ustrezne protokole in uporabljene tehnologije. V nadaljevanju se osredotočimo na izbor komponent ter potek načrtovanja in izdelave same naprave. Na koncu predstavimo še izvedene teste, s katerimi smo prikazali natančnost sistema.
Ključne besede: GNSS, RTK, GPS, lokacija
Objavljeno: 30.01.2020; Ogledov: 973; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (4,74 MB)

3.
Satelitski navigacijski sistemi ob uvedbi omrežij 5G
Dario Molnar, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni različni načini določanja položaja mobilnih naprav v celičnih omrežjih, določanje položaja z globalnimi navigacijskimi sistemi in hibridni načini določanja položaja. Raziskali smo tudi različne metode določanja položaja v naslednji, peti generaciji mobilnih celičnih omrežij (5G). V nadaljevanju smo s pomočjo mobilnih aplikacij primerjali delovanje in natančnost določanja položaja različnih metod. Testiranja smo opravljali na gosto naseljenem območju v mestu in na redko naseljenem območju na podeželju. Iz rezultatov meritev smo ugotovili, da je natančnost določanja položaja z globalnimi navigacijskimi sistemi veliko boljša kot določanje položaja v celičnih omrežjih ter da je natančnost globalnih navigacijskih sistemov na podeželju boljša kot v mestu.
Ključne besede: omrežje 5G, določanje lokacije, GNSS, navigacijski sistemi, pozicioniranje
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 513; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (8,74 MB)

4.
Analiza smernic za izvedbo geotehničnih opazovanj: II. stopnja natančnosti geodetskih opazovanj
Goran Tomiek, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil analizirati smernice za izvedbo geotehničnih opazovanj za drugi nivo natančnosti. Teoretični del je namenjen opisu merskih metod in opreme v geotehniki in geodeziji, težavam, ki spremljajo postopek meritev, ter ostalim parametrom, ki vplivajo na rezultate. Z geotehničnim monitoringom lahko obnašanje terena in objektov spremljamo predvsem pod terenom oz. v globini. Pregledali smo, ali se je v tem času na področju tehnologije in meritev geotehničnih opazovanj kaj bistvenega spremenilo. Geodezija pa zagotavlja meritve predvsem na površini in je kot taka zelo pomemben sestavni del za pridobitev celotne slike o obnašanju geotehničnega objekta predvsem na nestabilnih območjih. Zato je eden izmed ciljev proučiti tudi del Smernic, ki govori o povečanem nivoju natančnosti geodetskih meritev za potrebe geotehničnih preiskav in kako jih zagotavljati. Cilj je preveriti tudi, s katero opremo in na kakšen način dosegati to visoko natančnost meritev. V tem delu so zajete tudi praktične meritve in analiza rezultatov z dvema robotiziranima elektronskima instrumentoma in opremo GNSS.
Ključne besede: geotehnika, GNSS, natančnost, meritve, analiza
Objavljeno: 26.02.2019; Ogledov: 701; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

5.
GNSS monitoring of geologically demanding areas
Boštjan Kovačič, Boško Pribičević, Rok Kamnik, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Displacement research using the three-dimensional global navigation satellite system (GNSS) as part of geodetic monitoring is becoming the key investigation for establishing a cause-and-effect relationships model between external natural factors, on the one hand, and the criteria that describes the level of functionality and safety of the observed natural or artificial object, on the other, in cases of motion of an object in space and time. The main objective of the deformation analysis is to confirm the stabilities of the reference points of a geodetic network, which are used to determine the movements of the control points that are stabilized on the observed objects. The assumption about the stabilities of certain reference points must be based on reasonable grounds, underpinned by measurements and proven by numerical methods. This is one part of the results of the deformation analysis when determining the extent of the movements and deformations. To do this a transformation is used in which a comparison is made between the coordinates of the points for two separate epochs. On the basis of the estimated transformation parameters, possible movements can be concluded within the reference points, i.e., on whether the datum parameters have changed. After confirming the stability of the geodetic network the coordinate differences of identical points measured within the different time windows can be determined as displacements and/or deformations of an object. In this paper one viaduct was assessed through geology and tectonic activities and also a load test of the viaduct was performed. The viaduct is in a quite active region, but the load test showed that the bridge response to the load is as expected.
Ključne besede: geodesy, geotehnics, monitoring, GNSS measurements, geology, deformation analysis, geodetic network
Objavljeno: 18.06.2018; Ogledov: 678; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (630,78 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
PRIMERJAVA GEODETSKIH METOD NA ZAHTEVNEM GRADBENEM OBJEKTU
Matic Reberčnik, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi smo v uvodnih poglavjih predstavili različne načine izvajanja geodetskih meritev, ki jih v gradbeništvu uporabljamo pri analizi pomikov in deformacij gradbenih konstrukcij ter terena, na katerem so le-te postavljene. V nadaljevanju opisujemo terestične in GNSS (globalni navigacijski satelitski sistem) metode, ki smo jih uporabljali pri izvajanju meritev na izbranem premostitvenem objektu avtocestnega odseka v Sloveniji (zaradi varovanja podatkov ga imenujemo Objekt 1). Podrobneje smo razčlenili izvedbo geodetskih meritev, vključno s pripravo merilnih točk, obdelavo rezultatov meritev ter zagotovitvijo potrebne natančnosti meritev, ki smo jih opravili na danem objektu. Podrobneje prikazujemo tudi instrumentarij, ki smo ga uporabili na terenu pri geodetskem monitoringu. V nadaljevanju projektne naloge smo predstavili dobljene rezultate meritev ter finančno analizo uporabe posameznih metod geodetskih meritev na proučevanem premostitvenem objektu.
Ključne besede: gradbeništvo, geodezija, GNSS, geometrični nivelman, elektronski tahimeter, pomiki, analiza
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 783; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (22,73 MB)

7.
Geodetski monitoring na osnovi gnss opazovanj na nestabilnih tleh
Andrej Drajzibner, 2017, magistrsko delo

Opis: Naloga predstavlja primer izvedbe geodetskega monitoringa z geološkimi raziskavami na nestabilnih tleh, združenega v praktičnem in teoretičnem delu. V prvem delu so opredeljene GNSS-metode za spremljanje premikov plazov, prikazane so tudi geološko-hidrološke raziskave. V vsakdanji praksi je uporaba globalnih navigacijskih sistemov in GNSS-metod izmere venomer pogostejša, saj so te preproste za uporabo. V primerjavi s klasičnimi terestričnimi metodami izmere v veliko primerih zagotavljajo hitrejšo in enostavnejšo geodetsko izmero. V drugem delu je prikazan praktičen primer izvedbe monitoringa na izbranem območju. V namen prikaza praktičnega primera so bile v sklopu terenskih raziskav izvedene geološko-geomehanske raziskave tal in GNSS-meritve. Na podlagi teh je bilo mogoče spremljati pomike tal v daljšem časovnem intervalu. Dobljeni rezultati so omogočili ocenitev karakteristik tal in velikosti pomikov, na osnovi katerih smo oblikovali mnenje stanja območja in opredelili možne sanacijske ukrepe.
Ključne besede: GNSS monitoring, geodetske meritve, pomiki, geološke raziskave
Objavljeno: 10.07.2017; Ogledov: 941; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (4,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Izravnava gnss in tahimetričnih meritev
Barbara Šikovc, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je združiti podatke statične GNSS in tahimetrične izmere s programskih orodjem COLUMBUS 5.4.3. V prvem delu smo predstavili nekaj že opravljenih raziskav na to temo, v drugem delu pa je predstavljen praktičen primer, in sicer vse od terenske izmere do končnih rezultatov. Pri terenski izmeri smo uporabili instrument Topcon Hiper Pro za statično GNSS-izmero in elektronski tahimeter Leica TS50 za tahimetrično izmero. Dobljene rezultate GNSS-meritev smo najprej obdelali s programskih orodjem Magnet Office Tools, tahimetrične meritve pa s programom Microsoft Excel 2010. Nato smo pričeli z obdelovanjem podatkov v programskem orodju COLUMBUS 5.4.3, kjer smo najprej obdelali vsako meritev posebej, nato pa smo jih združili. Ugotovili smo, da nam združene meritve dajo natančnejše rezultate od posameznih meritev.
Ključne besede: geodezija, GNSS-opazovanja, tahimetrična izmera, izravnava meritev
Objavljeno: 04.05.2017; Ogledov: 958; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

9.
Planiranje GNSS izmere z odprtokodnimi programi
Rok Kovačič, 2016, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projekti nalogi sem najprej opisal različne globalne navigacijske satelitske sisteme. Kasneje sem povzel katere metode GNSS izmere vse poznamo, opisal sem tudi slovensko omrežje SIGNAL in pa globalno omrežje IGS. V nadaljevanju sem primerjal dva odprtokodna programa (Trimble GNSS Planning Online in Topcon Occupation Planning) za GNSS planiranje in prikazal kako poteka samo planiranje. Oba programa nam lahko rezultate planiranja podata grafično, točne vrednosti števila satelitov in pa DOP vrednosti pa nam lahko prikaže le program Topcon. V nadaljevanju sem se lotil še vrednostne analize programov, kjer sem v primerjavo vključil še en program, ki pa ni brezplačen in ugotovil, da je ravno ta program najboljši po lastnostih, po relativni vrednosti pa je najbolj optimalna izbira za planiranje GNSS izmere program Topcon. Za tem sem prikazal kako je potekala sama terenska izmera, kjer sem opravil tri meritve z GNSS sprejemnikom znamke Topcon Hiper V, nato podatke obdelal z programom Magnet Office Tools in jih primerjal z rezultati planiranja. Ugotovil sem, da so se DOP vrednosti v programu za planiranje izkazale za malenkost manjše kot pa v rezultatih s terena, kar pa je normalno, saj programi za planiranje predvidijo idealne razmere, ki pa se na terenu pojavijo redkeje. Pri dveh meritvah je prišlo do odstopanj v številu satelitov, s katerimi se je GNSS sprejemnik povezal, DOP faktorji pa so ostali skoraj enaki, kar pa nam pove, da DOP vrednosti niso odvisne samo od števila satelitov, ampak predvsem od razporeditve le teh na nebu.
Ključne besede: gradbeništvo, geodezija, projektna naloga, planiranje, GNSS
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 1107; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (4,41 MB)

10.
ANALIZA DOLOČITVE VIŠIN Z RAZLIČNIMI GEODETSKIMI METODAMI
Nataša Božić, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil primerjati opremo in metode izmere za GNSS-meritve in ugotoviti natančnost rezultatov. V prvem delu smo predstavili zgodovinski pregled tahimetrov in GNSS-metod. V drugem delu smo opisali uporabljeno opremo in metode izmere. Podrobneje smo opisali statično metodo GNSS-izmere, katera velja za najbolj natančno izmed vseh naštetih metod, saj pridobimo koordinate točk z nekaj milimetrsko natančnostjo. V tretjem delu je opisana obdelava GNSS meritev in rezultati z analizo meritev. Meritve smo izvajali s sprejemnikom Topcon Hiper V in elektronskim tahimetrom Leica TS50. Dobljene rezultate smo obdelali v programu Microsoft Office Excel, v katerem smo narisali grafe. Iz grafov smo dobili podatke, iz katerih smo izračunali povprečno višino in standardno deviacijo meritve. Pričakovali smo, da so meritve elektronskega tahimetra bistveno natančnejše od GNSS meritev, zato smo meritve tahimetra vzeli kot refenčne. Tako smo lahko še izračunali za koliko se z GNSS meritvijo približamo referenčnim meritvam. Analiza je pokazala, da povprečno odstopanje vseh GNSS meritev od referenčne vrednosti znaša 5,1 mm. Standardna deviacija meritev s tahimetrom znaša 0,0042 mm, s Topcon Hiper V pa 0,3570 mm. Tukaj govorimo o zelo visoki natančnosti, je pa potrebno prej preveriti za katere namene se bo ta določena višina uporabila in jo tudi temu primerno zaokrožiti. Ugotovili smo, da bi se praviloma natančnost GNSS-meritev s Topcon Hiper V instrumentom izboljšala z daljšim časom izmere.
Ključne besede: gradbeništvo, geodezija, GNSS, natančnost, tahimeter, višinomerstvo
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 856; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici