| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREKRŠKOVNI VIDIK KRŠENJA PRAVIL KONKURENČNEGA PRAVA V RS IN EU
Matej Bokalič, 2010, diplomsko delo

Opis: Delo pred bralcem želi celovito zajeti in predstaviti sankcije, ki sledijo kršenju pravil konkurenčnega prava, ter jih sistematično umestiti v posamezne pravne veje. Avtor ugotavlja, da je ureditev kršenja pravil konkurenčnega prava različna po posameznih pravnih sistemih in da sta ureditvi po predpisih Republike Slovenije in Evropske unije bolj prizanesljivi od ureditve v Združenih državah Amerike. Najtrdnejši argument za to je ameriška podreditev kršitve izključno pravilom kazenskega prava. Kazenskemu pravu je sicer podrejena kršitev tudi po slovenskem pravu, vendar je bistvena razlika od ameriške ureditve v tem, da taka ureditev ni izključna, saj je kršitev opredeljena tudi kot prekršek, kar je za zdaj v praksi edini način sankcioniranja. Sama praksa sankcioniranja kršitev s področja varstva konkurence se približuje ureditvi po pravu EU, ki kršitve podreja prekrškovnim pravilom. Glede odškodnin je najmilejša ureditev v RS, saj se omejuje na višino dejanske škode in izgubljeni dobiček, sodna praksa Sodišča EU dopušča kaznovalne odškodnine v državah članicah, ki so jih vpeljale v svoj nacionalni pravni red, medtem ko je kaznovalna odškodnina splošna značilnost ameriške ureditve. Bistveno pozornost avtor namenja prekrškovnemu vidiku kršitev in ugotavlja proevropsko agresivnost Zakona o prekrških in Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. S spremembo Zakona o prekrških se je predpisom s področja varstva konkurence široko odprla možnost visokih, nominalno nelimitiranih glob v odstotku letnega prometa, vendar avtor ugotavlja, da je od vseh predpisov s širšega področja varstva konkurence to možnost izkoristil le Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Čeprav visoke globe zagotavljajo močno generalno in specialno prevencijo, avtor opozarja na nezaželene posledice, kot sta ohromitev prihodkov v državni proračun in nevarnost plačilne nesposobnosti poslovnih subjektov. V sklopu smernic, po katerih organi varstva konkurence določijo višino globe, avtor ugotavlja bistveno večji niz pravil v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih skladno s členom 23 Uredbe št. 1/2003, ki jih uporablja Komisija, kot v Zakonu o prekrških, ki ga uporablja Urad za varstvo konkurence. Večji nabor je po mnenju avtorja dobrodošel za temeljito individualizacijo sankcije. Avtor pozornost usmerja v program prizanesljivosti kot enega novejših institutov, ki se uporablja samo kot sredstvo odkrivanja kartelov, in v sklopu katerega se prijavitelju odpusti plačilo globe ali se mu globa zmanjša. Na eni strani gre za domiselni institut z učinki razkrivanja in sankcioniranja kartelov, kar je vsekakor dobra lastnost tega programa, ki se prek prijave udeležencev kartela odraža v manjši potrebni aktivnosti in številčnosti organa varstva konkurence za zaznavanje kartelov ter posledično v nižjih stroških učinkovitega delovanja organa. Druga stran programa prizanesljivosti pa je možnost njegove zlorabe, ki bi lahko bistveno utrdila tržni položaj pobudnika kartela in prijavitelja v eni osebi in ki bi lahko s sankcioniranjem v kartelu prostovoljno udeleženih konkurentov na trg učinkovala negativno.
Ključne besede: KONKURENČNO PRAVO, SANKCIJA, KAZEN, ODŠKODNINA, PREKRŠEK, KAZNIVO DEJANJE, GLOBA, OMEJENA GLOBA, NEOMEJENA GLOBA, PROGRAM PRIZANESLJIVOSTI, ODPUSTITEV GLOBE, ZNIŽANJE GLOBE
Objavljeno: 19.11.2010; Ogledov: 2354; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (737,00 KB)

2.
DAVČNI PREKRŠKI
Petra Tertinek, 2010, diplomsko delo

Opis: Davčni prekrški so posebna vrsta prekrškov, ki jih opredeljuje davčna zakonodaja in so v pravni sistem Republike Slovenije umeščeni preko več posameznih zakonov, kar onemogoča jasen pregled, predvsem ko se pojavi vprašanje sankcioniranja. Razkropljenost onemogoča oziroma otežuje njihovo sistemsko obravnavo, prav tako pa posameznikom onemogoča seznanitev z njimi oziroma le-ta zahteva precejšen napor. Vse to se kaže tudi v preštevilnih postopkih za prekrške, ki obremenjujejo že tako preobremenjena sodišča in načenjajo vprašanja o pravičnosti prekrškovnega prava, hkrati pa opozarjajo na zgrešeni cilj, da sankcioniranje prekrškov ne polni le državne blagajne, temveč mora v državi predvsem zagotavljati red, ki mora temeljiti na načelu pravičnosti. Diplomsko delo obravnava razmejitev davčnih prekrškov od ostalih prekrškov in poudarja tudi ločnico med prekrški in kaznivimi dejanji in s tem v zvezi izpostavlja kaznivo dejanje davčne zatajitve. Predstavljen je sistem odgovornosti in sankcioniranja davčnih prekrškov na podlagi obravnave posameznih davčnih zakonov. Celotna obravnava temelji na upoštevanju davčnih zakonov in Zakona o prekrških — 1, v zvezi s katerim je predstavljen tudi postopek za prekrške in na temelju tega analiza pogostosti davčnih prekrškov na Koroškem in v Sloveniji.
Ključne besede: prekrški, davčni prekrški, globa, davčna zatajitev, prekrškovni organi, hitri postopek, statistika prekrškov
Objavljeno: 27.09.2010; Ogledov: 2717; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (433,11 KB)

3.
VPLIV NOVELE ZPOmK-1A NA VEČJO UČINKOVITOST URADA ZA VARSTVO KONKURENCE
Simona Ojsteršek Turinek, 2012, diplomsko delo

Opis: Avtorica v nalogi obravnava delovanje Urada RS za varstvo konkurence. Varstvo konkurence je v našem pravnem redu urejeno v konkurenčnem pravu kot delu tržnega prava. Konkurenčno pravo urejata dva zakona; Zakon o varstvu konkurence ZVK in Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence ZPOmK-1. Avtorica se v nalogi osredotoča predvsem na delo Urada v skladu z določili prve novele ZPOmK-1. Avtorica v nalogi ugotavlja, da je bilo delo Urada pred sprejetjem novele ZPOmK-1A izredno oteženo. Urad namreč do sprejetja prve novele ni imel pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov in tako ni mogel pridobiti podatkov s katerimi bi mnogokrat lahko dokazal kršitve konkurenčnih pravil. Nadalje je lahko le od sodišča zahteval izročitev kopij dokumentacije pomembne za njegovo delo, in tako ni mogel dostopati do podatkov, ki so jih zasegli drugi organi. Prav tako ni mogel sankcionirati fizičnih oseb, ki s podjetjem niso bile v zvezi, pa so kljub temu ovirale preiskavo pooblaščenih oseb Urada v podjetju, itd. S sprejetjem ZPOmK-1A je Urad pridobil pomembna pooblastila in pristojnosti za lažje oz. kakovostnejše opravljanje svojega dela. Avtorica se v nalogi podrobneje ukvarja s temi pooblastili in pristojnostmi.
Ključne besede: konkurenčno pravo, Urad za varstvo konkurence, osebni podatki, poslovna skrivnost, zaupni podatki, preiskava, program prizanesljivosti, globa
Objavljeno: 17.07.2012; Ogledov: 1578; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (641,08 KB)

4.
Postopek obdavčitve dohodkov v skladu z mednarodnimi pogodbami
Lidija Pirc, 2016, magistrsko delo

Opis: Od začetka samostojnosti je Republika Slovenija prevzela veliko mednarodnih sporazumov, ki so bili sklenjeni s SFRJ, nekaj jih je sklenila sama in predpostavlja se, da jih bo sklenila še veliko več. Trenutno ima Slovenija sklenjenih 57 mednarodnih sporazumov, z uporabo katerih odpravlja dvojno obdavčitev, razreši številne davčne probleme, preprečuje možnost davčnih utaj ter omogoča lažjo menjavo na trgu. Kljub temu, da je področje mednarodnega obdavčenja že nekaj časa v veljavi je še veliko nejasnosti in neznanja. Veliko je neenakosti med državami članicami glede posameznih členov konvencij, kar pomeni, da so zavezanci – nerezidenti v državi vira postavljeni v neenak davčni položaj (npr. profesorji, raziskovalci, študentje,..), posledično pa so lahko zaradi neenotnega davčnega sistema tudi finančno oškodovani. Davčna zakonodaja, ki ureja postopek obdavčitve dohodkov v skladu z mednarodnimi pogodbami se od vsega začetka ni veliko spremenila. Dvojno obdavčenje ima v današnjem času vedno večji pomen, saj vpliva na prost pretok blaga, kapitala, storitev, delovne sile in prosto ustanavljanje gospodarskih družb. V magistrski nalogi sem se osredotočila predvsem na postopke obdavčitev dividend, obresti in plačil uporabe premoženjskih pravic, kjer pride do obdavčitve, kakor tudi na postopke med povezanimi družbami iz različnih držav članic EU, kjer se s pomočjo Direktiv implementiranih v nacionalno zakonodajo, omogoča odprava morebitne dvojne obdavčitve. Implementirane Direktive so tudi edina skupna točka držav članic pomembnih pri obdavčitvi dohodkov pravnih oseb. Cilj magistrskega dela je bil tudi prikazati razlike med postopki obdavčitve posameznih vrst dohodkov na Hrvaškem in v Avstriji.
Ključne besede: dvojno obdavčenje, davčni odtegljaj, mednarodne pogodbe, znižanje ali oprostitev, vračilo davka, dividende, obresti, premoženjske pravice, direktive, nerezident, povezane družbe, davčni obračun, globa
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 971; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

5.
Prekrškovna odgovornost župana
Tonja Veček, 2019, diplomsko delo

Opis: Lokalne skupnosti so orodje, ki ga smo si ga ljudje izmislili za lažje zadovoljevanje svojih potreb, saj imajo na različnih območjih različni ljudje tudi različne potrebe. Zato vsaka 4 leta za lastno območje izvolijo svojega predstavnika, ki bo zadovoljeval te potrebe in ravnal v dobro njihove občine. Ta predstavnik je župan, ki predstavlja občino, skrbi za izvajanje njenih finančnih poslov ter njen razvoj. Ima tudi vpliv pri sprejemanju odlokov, lahko pa se zgodi, da naloge z občinske ravni preidejo na državno, in sicer če se država za to odloči in priskrbi potrebna sredstva. Županu je torej dano veliko zaupanje, na žalost pa se to zaupanje dostikrat zlorabi in za preprečevanje takšnih in drugačnih zlorab, smo ljudje ustvarili tudi zakone, ki urejajo med drugim županove pristojnosti, kazniva dejanja, prekrške ter njihove sankcije. Župani morajo odgovarjati za svoja dejanja, v rokah države pa je, da bo to odgovornost uzakonila ter v praksi tudi preverjala, kot se spodobi za pravno državo. Glede na to, da so župani predstavniki in organ občine, morajo v skladu s pomembnostjo svoje funkcije sprejeti tudi odgovornost za svoja dejanja. V primeru, da država ne sankcionira dovolj ali sploh ne sankcionira dejanj, ki so koruptivna, neodgovorna, nepremišljena in naklepno povzročijo škodo občini, se to posledično odraža tudi na višji, torej državni ravni. Dandanes je toliko področij, ki so že urejena ampak veliko je tudi tistih, ki so urejanja še potrebna, še posebej zato, ker Evropska unija množično izdaja uredbe in je težko slediti vsem spremembam in pravzaprav na konkretni ravni vedeti, kaj sploh župan sme in ne sme v okviru zakonov ter uredb. Prekrški so razpršeni po različnih zakonih in uredbah, so tudi nepregledni in precej milostni. Kar pa pomeni odstopanje od načela jasnosti in določnosti predpisov ter slabi zaupanje v državni red.
Ključne besede: župan, prekršek, globa, občina, odgovornost, država, lokalna skupnost, sankcija
Objavljeno: 14.11.2019; Ogledov: 54; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (454,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici