Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo preučevali sistem VisiSize za merjenje porazdelitve velikosti in hitrosti delcev. Postavili smo merilno progo in izvedli eksperimentalne meritve na razpršilni šobi. Uporabili smo različne masne pretoke ter tlake atomizacijskega zraka in zraka za oblikovanje vzorca, ter spremljali njihov vpliv na lastnosti delcev. Ugotovili smo, da tlaka zraka pomembno vplivata na velikost in hitrost delcev, medtem ko ima masni pretok manjši vpliv. Izvedli smo tudi meritve na različnih razdaljah od šobe. Izkazalo se je, da z ustreznimi nastavitvami lahko zagotovimo zanesljive in ponovljive rezultate, ki pomembno prispevajo k razvoju in optimizaciji razpršilnih naprav.
Ključne besede: velikost kapljic, velikost delcev, merilni sistem, laserski sistem, slikovna analiza
Objavljeno v DKUM: 19.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (3,36 MB)

Opis: Proizvodna podjetja si prizadevajo za čim bolj ekonomično rabo materiala in optimizacijo proizvodnih procesov, saj to neposredno vpliva na stroške in konkurenčnost. V magistrskem delu je obravnavana optimizacija postopka varjenja cevi z uporabo matematičnega modela, katerega cilj je minimizacija porabe materiala in izboljšanje pretočnega časa. Model omogoča analitično oceno ključnih parametrov varjenja ter njihovo prilagoditev za doseganje učinkovitejšega proizvodnega procesa. Po izvedbi izračunov je bil pripravljen praktični prikaz postopka, ki služi kot validacija teoretičnih ugotovitev in ocena uporabnosti modela v realnem proizvodnem okolju. Dodatno je v delu obravnavan koncept vitke proizvodnje, s posebnim poudarkom na metodi Poka-Yoke, ki prispeva k zmanjšanju napak in izboljšanju stabilnosti proizvodnega procesa. Kot rezultat raziskave so podani predlogi izboljšav, ki poudarjajo ekonomske koristi optimizacije in njeno potencialno implementacijo v proizvodnji.
Ključne besede: optimizacija procesov, proizvodna učinkovitost, industrijska avtomatizacija, izboljšanje delovnih tokov, analiza procesov, stroškovna optimizacija, tehnična učinkovitost, upravljanje virov, zniževanje napak, standardizacija delovnih postopkov, digitalizacija proizvodnje, kakovostna kontrola, merjenje uspešnosti, vitka proizvodnja, časovna učinkovitost, proizvodna analiza, tehnično izboljševanje, vzdrževanje strojev, nadzor nad procesi, učinkovitost sistema, tehnično svetovanje, inženirske rešitve, mehanski sklopi, varjenje, varilni postopki, integracija tehnologije, strojna obdelava, industrija 4.0, CAD/CAM sistemi, prilagajanje proizvodnih postopkov, digitalna transformacija, proizvodno načrtovanje, inovacije v proizvodnji, avtomatizirani sistemi, CNC tehnologija, upravljanje kakovosti, tehnična dokumentacija, razvoj procesov, tehnična optimizacija, racionalizacija virov, zmogljivost strojev, procesna analiza, operativna učinkovitost.
Objavljeno v DKUM: 12.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: V raziskavi je bila izvedena analiza kmetijstva v občini Slovenska Bistrica z namenom ugotavljanja stanja kmetijstva in njegovega spreminjanja skozi leta. Uporabljeni so bili preverljivi podatki iz Statističnega urada in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prikazane so preglednice, povezane s številom kmetijskih gospodarstev, poljedelstvo in živinoreja, ekološko kmetovanje, dopolnilne dejavnosti, število kmetij na območjih z omejenimi dejavniki in starostno populacijo na kmetijah v občini Slovenska Bistrica. Analiza podatkov je bila izvedena s pomočjo programa Excel. Ugotovljeno je bilo, da se je v zadnjih dvajsetih letih število kmetijskih gospodarstev v občini zmanjšalo za skoraj 300. Posledično se je povečala povprečna velikost kmetije in s tem delež GVŽ/ha. Ugotovljeno je bilo tudi, da na številnih kmetijah še vedno prevladuje starejša generacija in da se večina mlajše generacije vse redkeje odloča za prevzem kmetije.
Ključne besede: analiza kmetijstva, deskriptivna, občina, poljedelstvo, podatki, živinoreja
Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1014,86 KB)

Opis: V diplomskem delu se osredotočamo na priložnosti in izzive umetne inteligence (UI) v vodenju projektov. Glavni namen raziskave je analizirati, kako UI lahko izboljša vodenje projektov in se učinkovito integrira v procese, hkrati pa prepoznati ovire. Za pridobitev podatkov in primerjavo orodij smo izvedli pregled funkcionalnosti orodji, praktični primer in analizo občutkov. Končni rezultati kažejo, da je UI učinkovita pri avtomatizaciji osnovnih nalog, medtem ko je človeško strokovno znanje ključno za kompleksnejše vidike. V sklepu ugotavljamo, da kombinacija avtomatizacije UI in človeškega znanja prinaša najboljše rezultate ter da bo človeški faktor ključen tudi v prihodnosti integracije UI v projektno vodenje.
Ključne besede: vodenje projekta, umetna inteligenca, primerjave, sodobna orodja za vodenje projektov, funkcionalnosti, analiza, priložnosti, izzivi
Objavljeno v DKUM: 03.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (3,04 MB)

Opis: Doktorska disertacija obravnava prekmurski jezik v rokopisnih pridigah Jožefa Horvata, črenšovskega kaplana (1905–1912) in martjanskega župnika (1912–1932). Gre za poglobljeno jezikovno analizo, ki združuje avtoričine dosedanje raziskave in prinaša nova spoznanja o Horvatovem jeziku ter tako predstavlja pomemben prispevek k prekmurski nabožni literaturi in zgodovini jezika. Raziskava temelji na kombinaciji jezikoslovnih in zgodovinskih metod, vključuje analizo pisnih virov, terensko zbiranje podatkov, diplomatični prepis rokopisnih pridig in njihovo jezikovno analizo. Teoretična izhodišča disertacije temeljijo na raziskavah zgodovine prekmurskega jezika, cerkvene zgodovine in razvoja slovenskega knjižnega jezika. Raziskovalni problem se nanaša na proučevanje jezikovnih značilnosti, zgodovinskih vplivov ter Horvatove vloge pri razvoju prekmurskega knjižnega jezika. Glavni cilj disertacije je analiza prekmurskega jezika v rokopisnih pridigah Jožefa Horvata na pravopisni, glasoslovni, oblikoslovni, skladenjsko-stilistični in besedni ravni, eden izmed pomembnejših ciljev pa je tudi priprava diplomatičnega prepisa pridig za elektronsko objavo. Osnovna teza disertacije je, da je prekmurski knjižni jezik postopoma prehajal v narečne okvire in se približeval enotni slovenski knjižni normi. Iz te teze izhajajo hipoteze o oblikovanju in sprejemanju enotnega slovenskega knjižnega jezika v Prekmurju v zgodnjem 20. stoletju ter o vlogi cerkvenega pridižnega jezika pri tem procesu. Ena izmed hipotez se nanaša na to, da je Horvat uporabljal tri različne jezikovne koncepte v svojem skoraj tridesetletnem delovanju v Prekmurju. Disertacija prinaša pomembne ugotovitve o prekmurskem jeziku in njegovem razvoju v kontekstu cerkvenega pridigarstva. Dokazuje, da je bila prekmurska pridiga v določenem obdobju umetnostna literarna zvrst, ki je pomagala premagovati jezikovne razlike med narečjem in knjižnim jezikom ter predstavljala učinkovito sredstvo proti madžarizaciji prekmurskih Slovencev.
Ključne besede: Jožef Horvat, prekmurske rokopisne pridige, prekmurski knjižni jezik, prekmursko narečje, prekmurska cerkvena rokopisna dediščina, prekmurska katoliška pridigarska tradicija, župnija Črenšovci, župnija Martjanci, analiza jezika, glasoslovje, oblikoslovje, skladenjska stilistika, besedje, dólinska različica prekmurskega narečja, ravénska različica prekmurskega narečja, vzhodnoslovenska knjižna norma, poenotenje slovenskega knjižnega jezika
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (11,61 MB)