| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
SVETOVNA TRGOVINSKA ORGANIZACIJA IN TRENDI V MEDNARODNI TRGOVINI
Andreja Meglič, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Po drugi svetovni vojni so se zaradi drobljenja svetovnega trga posamezne države pričele povezovati v regionalne gospodarske tvorbe. Z namenom spremljanja mednarodne trgovine z blagom in za njeno liberalizacijo je bil sklenjen GATT, ki pa ni prinesel želenih rezultatov, saj se je svetovna trgovina konec sedemdesetih let soočala s hudimi problemi- razmah številnih necarinskih omejitev, dvoumna in nedoločno opredeljena pravila pa so omogočala diskriminacijo ter protekcionistične ukrepe. Prav zato so na zasedanju Urugvajskega kroga sprejeli deklaracijo o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije. STO je bila ustanovljena 1. januarja 1995 in je edina mednarodna organizacija, ki se zavzema za čim večjo liberalizacijo trgovine in se ukvarja s pravili globalne trgovine med narodi. Njen sedež je v Ženevi, trenutno ima 153 držav članic. Z razmahom globalizacije so se pričele navidezno brisati meje med državami, ki so vse bolj odprle svoja gospodarstva, kar je pripeljalo do povečanja obsega svetovne trgovine vse do leta 2009, ko je gospodarska in finančna kriza prešla v globalno recesijo. Severna Amerika, Evropa in Azija so regije, ki krojijo trgovanje na svetovnem trgu. Največji delež svetovne trgovine poteka med svetovnimi velesilami- Združenimi državami Amerike, Nemčijo in Kitajsko. Enake trende je opaziti tudi na področju storitev. Liberalizacija svetovnega trga in globalizacijski procesi so povzročili številne pozitivne učinke. Nasprotniki trdijo drugače, saj globalizacijo krivijo za neenakost med državami in revščino v svetu. Trdijo tudi, da imajo nadzor nad kapitalom in odločanjem le razvite države ter da so pravila trgovanja postavljena v prid bogatim. Da temu ni tako dokazuje STO s številnimi pravili in mehanizmi, ki s spodbujanjem izvoza in uvoza omogočajo hitrejše vključevanje držav v razvoju v mednarodno trgovanje. Države v razvoju predstavljajo dve tretjini držav članic STO in zaradi slabše razvitosti dosegajo v celotnem trgovinskem sistemu ugodnejši preferencialni tretma, ki je opredeljen v vseh temeljnih sporazumih STO. Prav s tovrstnimi kritikami se bo STO soočala v prihodnosti vse pogosteje. V svetovni trgovini ima vse večji pomen tudi okoljska problematika, ki postaja predmet številnih zasedanj. Kljub številnim kritikam in nasprotnikom STO v primeru konfliktov ohranja moč in suverenost ter ukrepa v skladu s sprejetimi pravili. Zavedanje določenih pomanjkljivosti sistema in poskusi odprave le-teh ter prilagajanje novim razmeram na svetovnem trgu so izrednega pomena v delovanju STO.
Ključne besede: GATT, WTO, STO, države v razvoju, globalizacija, trendi v mednarodni trgovini
Objavljeno: 20.06.2012; Ogledov: 2524; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (659,84 KB)

2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici