1. Ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju kot instrument skupne zunanjetrgovinske politike EU : diplomsko deloRok Podlesnik, 2004, diplomsko delo Ključne besede: zunanjetrgovinska politika, zunanja trgovina, Evropska unija, enotni trg, Slovenija, ZDA, Urugvajska runda, GATT, WTO, mednarodno gospodarstvo, EU, mednarodne primerjave, mednarodni ekonomski odnosi, mednarodne ustanove, dumping, subvencije, škoda, internacionalizacija, zaščita, gospodarstvo
Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 2439; Prenosov: 195
 Celotno besedilo (382,75 KB) |
2. Gibanje za pravično trgovino kot protiutež multilateralni ureditvi mednarodne menjave v okviru WTO : diplomsko deloAleš Kopše, 2005, diplomsko delo Ključne besede: mednarodna trgovina, GATT, mednarodna menjava, WTO, trgovinske pogodbe, gospodarske pogodbe, mednarodni sporazumi, članstvo, prehrana, empirične raziskave, pravice, ekonomski razvoj, internacionalizacija, korporacije, mednarodne organizacije, delovanje, mednarodno poslovanje, mednarodni ekonomski odnosi, zunanjetrgovinsko poslovanje, mednarodno ekonomsko sodelovanje, zaščita
Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 1778; Prenosov: 98
Celotno besedilo (554,18 KB) |
3. Reševanje trgovinskih sporov v okviru WTO : diplomsko deloLaura Tanšek, 2006, diplomsko delo Ključne besede: WTO, GATT, trgovinska politika, internacionalizacija, ocenjevanje, zunanjetrgovinska politika, mednarodni sporazumi, Urugvajska runda, konflikti, reševanje problemov, zunanja trgovina, mednarodne ustanove, zunanjetrgovinsko poslovanje, Evropska unija, enotni trg, pogajanje, svet, globalizacija, trgovinske pogodbe, gospodarske pogodbe, mednarodne ekonomske integracije, ekonomska politika, mednarodni ekonomski odnosi, mednarodna menjava, mednarodno ekonomsko sodelovanje
Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 2002; Prenosov: 189
Celotno besedilo (697,10 KB) |
4. Antidumpinški ukrepi kot instrument skupne zunanjetrgovinske politike Evropske unije : diplomsko deloNadja Pečar, 2006, diplomsko delo Ključne besede: zunanjetrgovinska politika, Evropska unija, enotni trg, mednarodno gospodarstvo, mednarodno sodelovanje, mednarodni ekonomski odnosi, internacionalizacija, mednarodni sporazumi, povezanost, GATT, WTO, pravila, pravilniki, mednarodne konvencije, mednarodna trgovina, trgovina, Urugvajska runda, carinske unije, zaščita, partnerstvo, dumping, zunanja trgovina, zunanjetrgovinsko poslovanje
Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 2380; Prenosov: 239
Celotno besedilo (650,58 KB) |
5. Instrumenti obrambne politike pred negativnimi posledicami dumpinga : diplomsko deloTina Podbrežnik, 2006, diplomsko delo Ključne besede: dumping, obramba, zunanjetrgovinska politika, mednarodna trgovina, zunanjetrgovinsko poslovanje, Evropska unija, enotni trg, GATT, Slovenija, izvoz, pravna ureditev, izvršba, trgovinske pogodbe, gospodarske pogodbe, škoda, mednarodne ekonomske integracije, mednarodni ekonomski odnosi, oblikovanje, mednarodno ekonomsko sodelovanje
Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 1523; Prenosov: 119
Celotno besedilo (761,21 KB) |
6. Pomen urejenosti regionalnih sporazumov v WTO za nadaljnji razvoj svetovnega trgovinskega sistema : diplomsko deloFilip Majal, 2004, diplomsko delo Ključne besede: mednarodna trgovina, globalizacija, carine, WTO, GATT, liberalizacija, integracija, mednarodni sporazumi, Evropska unija, regionalizem
Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 1621; Prenosov: 180
Celotno besedilo (406,44 KB) |
7. OPREDELITEV IN ZNAČILNOSTI NEKATERIH POGOSTEJŠIH OBLIK NECARINSKIH OMEJITEV ZA ZAŠČITO GOSPODARSTVAJasmina Kostanjevec, 2009, diplomsko delo Opis: V prvem delu so opredeljene necarinske omejitve. Kot začetek je opisano kaj sploh zaščitna politika je in kateri so njeni inštrumenti. V tem poglavju je opisan tudi sam nastanek necarinskih omejitev. Opredeljene so tudi splošne značilnosti in nastanek organizacij GATT in WTO. Nadalje je sama klasifikacija necarinskih omejitev in naveden njihov obseg.
V drugem delu so podrobneje predstavljene necarinske omejitve. Razdeljene so v dve skupini in sicer na bistvene vrste oziroma več uporabljene necarinske ovire in na druge necarinske ovire. V prvi skupini so prikazane ovire kot so kvote, dumping, standardi, subvencije in tehnične ovire. V drugi skupini pa najdemo zaščito intelektualne lastnine, kontrolo uvoza živali in živalskih proizvodov, državne pomoči, davčne ovire, trošarine in obvezen nakup domačega izdelka.
V tretjem delu bistvo temelji na notranjem trgu EU in vplivu necarinskih ovir na sam notranji trg. Opredeljen je sam nastanek notranjega trga. Kjer lahko vidimo da prvi uspelo vzpostaviti notranji trg ZDA, šele kasneje se je to zgodilo tudi na področju Evrope. Podrobneje pa so opisane temeljne značilnosti notranjega trga — štiri svoboščine.
V četrtem delu so izpostavljeni ukrepi proti dvema omejitvama. Ti dve omejitvi sta subvencioniranje in dumping. Gre za ukrepe proti nekorektnemu ravnanju neke države, ki skuša s svojimi subvencijami zagotoviti proizvajalcem večjo konkurenčnost na tujih trgih. V tem primeru se uporabi protisubvencijski ukrep. Podobno je pri dumpingu. Kadar gre za nelojalno obnašanje izvoznika v tretji državi, se lahko uvede tako imenovan protidupminški ukrep.
V petem poglavju opredeljujemo državni interes uravnavanja zunanjetrgovinskih tokov, da doseže najugodnejši rezultat. To pa dosega s pomočjo inštrumentov za vzpodbujanje izvoza in inštrumentov, ki otežujejo uvoz.
Ključne besede: - GATT in WTO
- kvote, - dumping, - standardi, - subvencije
- tehnične ovire
- intelektualne lastnine
- kontrolo uvoza živali in živalskih proizvodov
- državne pomoči
- trošarine
- obvezen nakup domačega izdelka
- notranji trg EU
- štiri svoboščine
- protidumpinški in protisubvencijski ukrep
Objavljeno: 18.06.2010; Ogledov: 2899; Prenosov: 133
Celotno besedilo (288,21 KB) |
8. VARSTVO OKOLJA V OKVIRU SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJEMihael Centrih, 2010, diplomsko delo Opis: Pričujoča diplomska naloga obravnava vprašanje, ali Svetovna trgovinska organizacija (STO) poleg svojih primarnih nalog omogoča tudi varstvo okolja. STO je namenjena liberalizaciji svetovne trgovine, zaradi česar so v vsem tem dolgem času obstoja bili sprejeti številni sporazumi in drugi akti. Nobeden od njih ni bil namensko sprejet zaradi varstva okolja, vendar določeni vsebujejo t.i. zelene klavzule. Najpomembnejšo zeleno določbo, kadar pride do konflikta med varstvom okolja in prosto trgovino, vsebuje Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT) iz leta 1947, ki je predhodnik današnje STO. XX. člen tega sporazuma vsebuje splošne izjeme, ki jih je mogoče uporabiti, kadar želi članica STO opravičiti ukrep, ki je neskladen s pravnim redom STO.
Opazimo lahko, da z leti varstvo okolja postaja vedno pomembnejše in temu trendu sledi tudi STO. Pogajanja na tem področju so vedno intenzivnejša, poleg tega pa se poskuša pospešiti liberalizacijo okoljskih storitev in blaga. Tudi reševanje okoljskih sporov danes vedno bolj poteka v luči varstva okolja, ki je postalo pomembnejše kot svetovna trgovina brez omejitev.
Ključne besede: Svetovna trgovinska organizacija, varstvo okolja, člen XX GATT, okoljski spori, TBT Sporazum, zelene klavzule.
Objavljeno: 22.01.2010; Ogledov: 1857; Prenosov: 212
Celotno besedilo (514,96 KB) |
9. Organizacijska struktura Svetovne trgovinske organizacijeJasmina Vuk, 2010, diplomsko delo Opis: Svetovna trgovinska organizacija (World Trade Organization) je mednarodna organizacija s sedežem v Ženevi. Organizacija je naslednica Splošnega sporazuma o trgovini in carinah, znanega po kratici GATT (General Agreement on Tariffs and Trade). Zadnji, osmi krog pogajanj v okviru GATT, imenovan Urugvajski krog pogajanj, je formalno pripeljal do ustanovitve WTO (1. januarja 1995). Slovenija je postala članica WTO 30. julija 1995. Cilj oziroma namen te organizacije je odstranjevanje ovir v mednarodni trgovini, prizadeva si torej za liberalizacijo svetovne trgovine. Deluje s širšim namenom zmanjšati ali odpraviti mednarodne trgovinske omejitve. WTO je prevzela principe in sporazume GATT ter skrbela za njihovo uvedbo in širitev. V nasprotju z GATT — om ima WTO trdno ustanovno strukturo. Organi WTO si sledijo po hierarhiji: Ministrska konferenca kot najvišji organ, sledi ji Generalni svet, pod njegovim nadzorom delujejo razni Sveti. Pod okriljem Svetov delujejo posamezni Odbori oziroma Komiteji, za reševanje konkretnih problemov pa so ustanovljene Delovne skupine. Vse naštete organe podpira Sekretariat. WTO nadzira veliko število sporazumov, ki določajo pravila trgovanja med njenimi državami članicami. WTO spodbuja ekonomsko globalizacijo in svobodno trgovino. V Svetovni trgovinski organizaciji deluje sistem za reševanje sporov, ki je eden največjih dosežkov Urugvajskega kroga pogajanj. Leta 2001 so države članice WTO sprožile nov krog pogajanj namenjen večji liberalizaciji svetovne trgovine (Doha razvojna agenda—DDA) . Po večkratnih prekinitvah pogajanj prizadevanja za njihov ponovni zagon in uspešni zaključek še vedno potekajo. Po optimističnih napovedih bi naj bila zaključena do konca leta 2010. WTO sodeluje tudi z drugimi mednarodnimi organizacijami, na primer z Mednarodnim denarnim skladom (IMF), Svetovno banko in z drugimi institucijami. Danes je v WTO vključenih 153 držav članic, 30 držav pa ima status opazovalk.
Ključne besede: Svetovna trgovinska organizacija, GATT, liberalizacija svetovne trgovine, organi WTO, ekonomska globalizacija, reševanje sporov, DDA
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 2451; Prenosov: 283
Celotno besedilo (843,30 KB) |
10. NAČELA DELOVANJA IN VLOGA SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE V SVETOVNEM GOSPODARSTVUMaja Štern, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Vsaka vojna pušča za seboj katastrofalne posledice in II. svetovna vojna ni bila izjema. Svetovni mir je bil porušen in uničeno je bilo globalno gospodarstvo. Potrebno je bilo ponovno vzpostaviti pravični trgovinski sistem, ki bi okrepil gospodarstva po celem svetu, prav tako pa bi zagotavljal, da mednarodni mir po II. svetovni vojni ne bi bil ogrožen s trgovinskimi vojnami, v katera so gospodarstva zahajala med samo drugo svetovno vojno. Zagotavljanje mednarodnega miru je tako eden temeljnih dejavnikov svetovne trgovinske organizacije in hkrati vzrok za njen nastanek. Sčasoma pa je začel pomen Svetovne trgovinske organizacije naraščati in dobivati pomembnejši obseg. Njena naloga ni bila samo zagotavljati po vojni porušen mir, skrbeti je začela za multilateralna pravila, po katerih narodi trgujejo, omogoča svobodnejše trgovanje in liberalizacijo, skrbi za reševanje sporov, predvsem pa je forum za multilateralna medvladna pogajanja za zniževanje ovir v trgovini.
Tako je po samem koncu II. svetovne vojne stekla akcija za ustanovitev ITO (International Trade Organization), vendar slednja ni bila ustanovljena zaradi nasprotujočih stališč o tem, kakšna naj bi bila njena moč. Druga rešitev, ki bi prispevala k večji liberalizaciji mednarodne trgovine, je tako bil sporazum o carinah in trgovini — GATT, ki je pričel veljati leta 1948. Nastanek GATT-a hkrati pomeni pričetek večje liberalizacije mednarodne trgovine. Svetovna trgovinska organizacija je leta 1995 prevzela poslanstvo GATT-a in še danes, 15 let po svoji ustanovitvi, deluje v vsej svoji moči, zaradi vpliva, ki ga ima na gospodarstva vseh držav članic, in držav, ki še niso včlanjene v multilateralni sistem.
Globalizacija je povzročila vzpostavitev mednarodnega trga, hkrati pa tudi pomeni nastanek različnih gospodarskih interesov, ki zahtevajo vedno večjo pozornost in nadzor. Svetovna trgovinska organizacija ima sposobnost slediti spremembam v celotnem gospodarstvu ter si prizadeva za mednarodno harmonizacijo narodov. Svetovno trgovinsko organizacijo čakajo v prihodnosti težki izzivi, ki jih bo morala preudarno premostiti, saj je na kocki stabilnost mednarodnega ekonomskega/političnega sistema in vsaka nepremišljena napaka lahko celo vodi do mednarodnega spora. Vsaka napačna kalkulacija lahko pripelje do zelo nevarnih razmer, ki lahko omaja globalno gospodarstvo.
Svetovna trgovinska organizacija in druge organizacije imajo v rokah sposobnost povezati vse sile v skupno sodelovanje in tako narediti svet boljši in pravičnejši, kajti le združeni bomo dosegli mednarodni politični in varnostni sistem, ki bo ključno ogrodje, znotraj katerega bo mednarodno gospodarstvo uspešno delovalo.
Ključne besede: Urugvajski krog pogajanj, Doha razvojna agenda, Svetovna trgovinska organizacija, Splošni carinski in trgovinski sporazum (GATT), Sporazum o storitvah (GATS), Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPs)
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1714; Prenosov: 208
Celotno besedilo (399,82 KB) |
