1. Krono-biološka aktivnost gamsa (Rupicapra rupicapra) na Donački gori in Reseniku : magistrsko deloMaja Galun, 2024, magistrsko delo Opis: Časovni vzorci aktivnosti predstavljajo pomemben vidik biologije neke živalske vrste. Razumevanje krono-biološke aktivnosti živali je pomembno za uspešno načrtovanje ukrepov za ohranjanje biodiverzitete, vendar pa predstavlja kvantificiranje obnašanja prostoživečih živali poseben izziv. Kamere za snemanje divjadi so postale precej popularna neinvazivna raziskovalna metoda, ki se uporablja za študije najrazličnejših vidikov vedenja živali. V magistrski nalogi smo s pomočjo snemanja v naravnem okolju proučevali vzorce aktivnosti gamsa (Rupicapra rupicapra) na dveh raziskovalnih območjih v vzhodni Sloveniji, Donački gori in Reseniku. Območji predstavljata netipični habitat za proučevano vrsto in se med seboj razlikujeta po intenzivnosti antropogenih motenj. Ugotovili smo, da aktivnost vrste na proučevanih območjih sledi krepuskularnemu vzorcu, z značilnimi viški aktivnosti v jutranjem in večernem času in v nobenem delu dneva ne upade popolnoma. Zanimalo nas je tudi, kako se vzorec aktivnosti vrste spreminja tekom lunarnega cikla. Ugotovili smo, da splošna aktivnost gamsa kaže bi-modalno porazdelitev v lunarnem ciklu, pri čemer se oba vrhova pojavljata v obdobju naraščajoče lune, en vrh se pojavi relativno zgodaj po mlaju (prazni luni), drugi, izrazitejši, pa tik pred polno luno. Lunarni cikel ni imel značilnega vpliva na splošno aktivnost gamsa, smo pa ta vpliv zabeležili pri nočni aktivnosti. Ta je bila kontrastno z dnevno aktivnostjo najbolj intenzivna v času tik pred polno luno. Čeprav so na pridobljenih posnetkih prevladovala posamična opazovanja, smo dobili vpogled tudi v socialne lastnosti populacije. Na Donački gori smo zabeležili manjše skupine (2-5 osebkov) kot na Reseniku (največja skupina je štela 10 osebkov). Rezultati podajajo prvi vpogled v krono-biologijo gamsa (Rupicapra rupicapra) na omenjenih raziskovalnih območjih in hkrati izpostavljajo vprašanja, ki bi jih bilo za boljše razumevanje časovne dinamike vrste še potrebno raziskati v prihodnje. Ključne besede: krono-biologija, gams (Rupicapra rupicapra), gozdni habitat, sledilne kamere, ritem aktivnosti Objavljeno v DKUM: 14.02.2024; Ogledov: 409; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,08 MB) |
2. Primerjava optimiranja v gamsu ter na kvantnem računalniku : magistrsko deloMatija Zimšek, 2023, magistrsko delo Opis: Za razliko od klasičnih računalnikov, kvantni računalniki (KR) izkoriščajo kvantno-mehanske pojave za izvajanje logičnih operacij. Osnovna enota v KR se imenuje kvantni bit ali kubit. Kvantno stanje kubitov lahko predstavimo kot superpozicijo njihovih osnovnih stanj, kar jih razlikuje od klasičnih bitov, ki so lahko v enem od dveh ločenih stanj. Čeprav je pri kubitih možnih neskončno kvantnih stanj, se po meritvi sesedejo v eno od svojih osnovnih stanj. Dodatna elegantna lastnost kubitov je njihova sposobnost, da med seboj tvorijo prepletena stanja, kar omogoča oblikovanje soodvisnosti med posameznimi naključnimi vedenji dveh kubitov. Tako lahko KR izkoriščajo lastnosti superpozicije in prepletenosti za izvajanje izračunov.
Tekom razvoja KR se je preizkusil širok spekter področij, kjer bi lahko bili uporabljeni, ampak hitro je postalo jasno da se lahko računska prednost KR izrazi le pri nekaterih nalogah in razredih problemov. Eden izmed njih so podrazred kombinatoričnih optimizacijskih problemov imenovani QUBO problemi. Prednost njih je ta, da jih je možno rešiti direktno na KR, ki uporabljajo efekt imenovan quantum annealing (QA). QA je pristop k reševanju optimizacijskih problemov, ki omogoča izogibanje lokalnemu minimumu. Specifičen tip KR s katerimi je možno uporabljati efekt QA razvija podjetje D-Wave systems Inc, ki ponujajo nabor orodij preko vmesnika Python imenovan Ocean software development kit.
V tem delu smo preverili zmožnost KR D-Wave pri reševanju dveh različnih optimizacijskih problemov, problem pakiranja in problem določitve lokacije električnih polninic. Dobljene rezultate smo primerjali z rešitvami, pridobljenimi v programskem okolju GAMS. Dodatno smo ocenili prednosti in slabosti optimiranja na KR. Prav tako smo pregledali dosedanje strokovno delo na področju QA in KR D-Wave.
Primerjava rezultatov na primeru pakiranja, je pokazala minimalne razlike med programoma, saj smo s pomočjo programa D-Wave pridobili rezultate, ki so odstopale manj kot 1% tudi pri večji množici vhodnih podatkov v primerjavi z rezultati, ki smo jih dosegli v okolju GAMS. Z drugim analiziranim primerom, problemom postavitve polnilnih postaj, pa je bilo primerjavo programov možno izvesti v skrajnosti. Zgodnji rezultati so pokazali, da je D-Wave sposoben najti solidne rešitve v bistveno krajšem času kot GAMS. Nadaljno raziskovanje z več različnimi vhodnimi podatki pa je povzročilo dvom v smiselnost razulatov, ki jih ponudi QA D-Wave. Zaključili smo lahko da D-Wave predstavlja koristno orodje, v kolikor je uporabljeno v razumnih mejah in so rezultati logično interpretirani koliko so uporabni in smiselni za nadaljno uporabo. Ključne besede: Kvantni računalnik, optimizacija, quantum annealing, GAMS, problem pakiranja, problem postavitve polnilnih postaj Objavljeno v DKUM: 18.07.2023; Ogledov: 495; Prenosov: 48
Celotno besedilo (2,76 MB) |
3. Modeliranje vodoravnega gravitacijskega ločevalnika tekoče-tekoče : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeAndraž Špiler, 2022, diplomsko delo Opis: Zaradi velikih stroškov ločevanja, ki nastajajo v kemičnih proizvodnjah, smo se odločili optimirati dimenzije vodoravnega gravitacijskega ločevalnika tekoče-tekoče s pregrado.
Cilj diplomskega dela je bil kreirati model ločevalnika in minimirati njegove dimenzije. Z uporabo programskega orodja General Algebraic Modelling System GAMS smo s pomočjo formul, pridobljenih tekom prebiranja literature, razvili model in ga optimirali v programskem jeziku, s katerim je računalnik lahko operiral. Za namen primerjave rezultatov smo opravili simulacijo modela s programom PTC Mathcad.
V programu GAMS smo model kreirali tako, da je tekom izvedbe procesa sam sprotno izvajal optimiranje, za razliko od programa PTC Mathcad, kjer izvajamo simulacijo in izboljšujemo rezultat s poskušanjem.
Kot rezultat smo primerjali končni volumen ločevalne posode, kjer smo opazili, da je volumen pridobljen s pomočjo programa GAMS manjši od tistega pridobljenega s programom PTC Mathcad. To nakazuje na uspešno zastavljen cilj naše naloge, saj smo s tem dokazali pravilnost modela in minimirali končni volumen ločevalnika.
Naši rezultati nakazujejo, da lahko s pomočjo optimiranja dosegamo k boljšo ekonomsko stanje v realnem svetu. Ključne besede: modeliranje, optimiranje, ločevalnik s pregrado, ločevanje, GAMS, Mathcad Objavljeno v DKUM: 23.02.2022; Ogledov: 953; Prenosov: 65
Celotno besedilo (2,44 MB) |
4. Simulacija razpenjalnika s programskima orodjema Scilab in GAMSJan Puhar, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je prikazan opis procesa ravnotežne destilacije z modeli različnih kompleksnosti: kot problem s sistemom linearnih enačb, sistemom nelinearnih enačb in sistemom DAE (diferencialno-algebrskih enačb). Delo obsega prikaz sistema enačb, potrebnega za rešitev vsakega od problemov in razvoj matematičnega modela za rešitev problemov v programskih orodjih Scilab in GAMS.
Namen diplomskega dela je bil z obema programskima orodjema izdelati ustrezen model. Ugotovili smo, kako predstaviti probleme z modelom ter prikazali smo izpisane rezultate za posamezen primer in ustrezno kodo v Scilabu in GAMS-u. Ključne besede: ravnotežna destilacija, model, Scilab, GAMS, sistem enačb Objavljeno v DKUM: 13.09.2018; Ogledov: 1125; Prenosov: 175
Celotno besedilo (1,33 MB) |
5. Optimizacija jeklenega cestnega mostu razpona 50 mAndrej Jazbec, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava optimizacijo gradbenih konstrukcij s teoretičnega in praktičnega vidika. Predstavljene so metode optimiranja s poudarkom na matematičnem programiranju. Za praktični prikaz je za že dimenzioniran jeklen cestni most razpona 50 m izvedeno stroškovno optimiranje glede na ceno jekla, protikorozijske in protipožarne zaščite. Z metodo nelinearnega programiranja je v okolju GAMS optimirana glavna jeklena konstrukcija mostu, ki obsega glavna vzdolžna, vmesna vzdolžna in prečne nosilce mostu. Zaključek dela predstavlja cenovna primerjava osnovne jeklene konstrukcije z optimirano in ocena smiselnosti optimizacije glede na vložen napor in prihranek. Ključne besede: gradbeništvo, optimizacija konstrukcij, nelinearno programiranje, optimizacijski model, GAMS Objavljeno v DKUM: 27.11.2017; Ogledov: 1464; Prenosov: 198
Celotno besedilo (2,92 MB) |
6. Vpliv rastnega zaviralca rasti Dazide Enhance® na rast in razvoj hibridnih velikocvetnih mačehKlara Copot, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: V letu 2015 smo v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru proučevali vpliv različnih koncentracij (kontrola, 0,15 %, 0,30 % in 0,50 %) zaviralca rasti Dazide Enhance® na rast in razvoj štirih sort hibridnih velikocvetnih mačeh: 'Yellow with Blotch', 'Deep Blue', 'Pure Orange' in 'Violet & White'. Rastline smo z rastnim zaviralcem tretirali v treh terminih. Ugotovili smo, da z uporabo sredstva pridelamo bolj kompaktne in s tem bolj kvalitetne rastline. Koncentracija rastnega zaviralca je imela značilen vpliv na morfološke lastnosti proučevanih sort. Sorte so bile različno dovzetne na pripravek. Sorta 'Pure Orange' je bila bolj dovzetna na pripravek Dazide Enhance® in se je značilen vpliv na morfološke lastnosti ugotavljal pri 0,3 % koncentraciji, pri sortah 'Yellow with Blotch', 'Deep Blue' in 'Violet & White' pa se značilen vpliv na morfološke lastnosti ugotavlja pri 0,5 % koncentraciji sredstva. Ključne besede: mačehe, Viola witrrockiana Gams ex. Nauenb. & Buttler, rastni zaviralec, Dazide Enhance® (Fine Agrochemical Ltd.), morfološke lastnosti Objavljeno v DKUM: 14.09.2017; Ogledov: 1483; Prenosov: 257
Celotno besedilo (708,28 KB) |
7. SIMULACIJE IN OPTIMIZACIJE ODSTRANJEVANJA HLAPNIH ORGANSKIH SNOVI IZ ODPADNIH TOKOVTjaša Petrovič, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo izvedli modeliranje, simulacijo in optimizacijo procesa odstranjevanja HOS iz odpadnih vod s tehniko prepihovanja z zrakom (angl. air stripping). V prvem delu naloge smo ugotavljali vpliv ključnih procesnih parametrov na učinkovitost odstranjevanja. Rezultati kažejo, da se z višanjem temperature, razmerja volumskih pretokov zrak/voda, višine polnila in premera kolone, učinkovitost odstranjevanja povečuje. Sorazmerno s tem se povečujejo tudi skupni letni stroški procesa. Zaradi tega smo izvedli ekonomsko optimizacijo procesa, da bi dosegli zakonsko dovoljeno koncentracijo posameznih HOS v pitni vodi ob čim nižjih stroških. Enačbo odvisnosti skupnih letnih stroškov od posameznih procesnih spremenljivk smo pridobili z uporabo programa SuperPro Designer. Proces smo nato simulirali in optimizirali v programih Aspen Plus in GAMS. Rezultati optimizacije kažejo, da ima največji vpliv na stroške procesa temperatura, na katero mora grelnik segreti vodo pred vstopom v kolono. Simulator tako v vseh primerih optimizacije vzdržuje ta parameter na najnižji dovoljeni vrednosti, želene učinkovitosti odstranjevanja pa skuša dosegati predvsem s spremembo višine polnila. V primerih, ko to ne zadostuje, se spreminja tudi pretok zraka in s tem posledično razmerje volumskih pretokov zrak/voda. Simulator spreminja tudi premer kolone, ki pa je omejen na ozkem območju zaradi nevarnosti poplavljanja kolone, tako da ta parameter nima tako izrazitega vpliva. Optimizacijo smo izvedli za pet HOS: benzen, toluen, kloroform, etilbenzen in klorobenzen. Učinkovitosti, ki smo jih dosegli, so zelo visoke in znašajo tudi nad 99,95 %. Izračunani skupni letni stroški znašajo okoli 400 000 €/a, odvisno od zahtevane učinkovitosti odstranjevanja in od HOS, ki jo odstranjujemo iz odpadne vode. Rezultati kažejo, da se komponente z višjimi Henry-jevimi konstantami (etilbenzen, benzen, toluen) odstranjujejo lažje kot komponente z nižjimi vrednostmi teh konstant (klorobenzen, kloroform), ki za dosego enake učinkovitosti odstranjevanja zahtevajo višje letne stroške procesa. Ključne besede: hlapne organske snovi, prepihovanje z zrakom, Aspen Plus, GAMS, simulacija, optimizacija, čiščenje odpadnih voda Objavljeno v DKUM: 29.02.2016; Ogledov: 1920; Prenosov: 554
Celotno besedilo (11,69 MB) |
8. Optimiranje jeklenih nosilcev s pomočjo NLPKen Višnar, 2015, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: Projektna naloga prikazuje princip reševanja problemov s pomočjo matematičnega programiranja - optimizacije in zapisom le te s programskim jezikom GAMS. Za primer prostoležečega jeklenega nosilca je bil modeliran program, v katerem je izvedena optimizacija z upoštevanjem vseh parametrov. Minimirala se je funkcija teže konstrukcije. Rezultat nas je popeljal do stroškov obravnavanega nosilca. Ključne besede: gradbeništvo, jekleni nosilci, optimiranje, NLP, GAMS Objavljeno v DKUM: 23.09.2015; Ogledov: 1637; Prenosov: 145
Celotno besedilo (1,21 MB) |
9. OPTIMIZACIJA KOGENERACIJSKIH ENOT V BIOPLINARNIAleš Štumpf, 2014, magistrsko delo Opis: V okviru magistrskega dela smo naredili raziskavo optimalno izbiro kombinacije kogeneracij za podjetje Panvita Ekoteh d.o.o.
Družba se ukvarja s proizvodnjo bioplina iz gnojevke, stranskih živalskih odpadkov 2. in 3. kategorije, biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov ter koruzne silaže. Nastali bioplin se vodi na dve kogeneraciji. Kogeneracijski sistem tvorita dva plinska motorja na notranje izgorevanje po 625 kW in 835 kW električne moči. Ker pa je življenjska doba kogeneracije 60 000 delovnih ur, bo treba v družbi Panvita Ekoteh d.o.o. še letos zamenjati kogeneracijski sistem, zato želimo poiskati optimalno rešitev med različnimi kogeneracijami. S pomočjo matematičnega programa GAMS bomo poiskali optimalno rešitev med različnimi kogeneracijami.
Rezultati so pokazali, da na izbiro kogeneracij največ vpliva količina silaže in izplen bioplina. Ključne besede: GAMS, bioplin, kogeneracija, GE Jenbacher, Panvita Ekoteh d.o.o. Objavljeno v DKUM: 27.06.2014; Ogledov: 2297; Prenosov: 219
Povezava na celotno besedilo |
10. MODEL DODELJEVANJA IZDELKOV REAKTORJEM V KOZMETIČNI INDUSTRIJINenad Kuharič, 2011, diplomsko delo Opis: Podjetje Henkel Slovenija d.o.o. uspešno posluje že vrsto let. K vedno večji učinkovitosti prispeva krepitev blagovnih znamk in močnejši položaj na rastočih trgih, eden izmed ključnih dejavnikov, ki vpliva na učinkovitost, pa je tudi zmanjševanje stroškov proizvodnje.
V okviru diplomskega dela smo izdelali matematični model, katerega cilj je bil z računalniškim programom GAMS opraviti optimizacijo dodeljevanja produktov za reaktorje v kozmetični industriji glede na stroške proizvodnje. Pod drobnogled smo vzeli delo treh mešalnikov oz. reaktorjev, v katerih izdelujemo šampone, peneče kopeli, gele za prhanje in tekoča mila, upoštevali smo povpraševanje (oz. količino proizvodnje) in stroške proizvodnje. Prav tako smo upoštevali reaktorje različnih velikosti (5 t in 10 t), proizvodnjo izdelkov v različnih izmenah (dopoldan, popoldan, ponoči), kapaciteto reaktorjev v štirih urah in dnevno kapaciteto produktov.
S podrobno analizo vseh zbranih podatkov smo preučili in ugotovili, da z ustrezno izbiro reaktorja, glede na razporeditev proizvodnje, lahko zmanjšamo stroške proizvodnje. Ključne besede: dodeljevanje, strošek proizvodnje, mešalnik oz. reaktor, GAMS program, Henkel Objavljeno v DKUM: 22.12.2011; Ogledov: 2358; Prenosov: 211
Celotno besedilo (1,63 MB) |