Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Prehrana sov je pogost predmet raziskav, saj poleg podatkov o vrstah, ki jih plenijo, pridobimo tudi podatke o plenilskem vedenju in specializiranosti plenilca ter podatke o lokalni favni malih sesalcev. Z metodo analize izbljuvkov, pridobljenih podatkov s pomočjo metaanalize in statistične analize vzorcev sem v nalogi raziskala vrstno, funkcionalno in filogenetsko pestrost plena in posledično prehrano pegaste sove, Tyto alba, lesne sove, Strix aluco, in male uharice, Asio otus, na območju severovzhodne Slovenije. Rezultati cenilk vrstne pestrosti razkrivajo, da pegasta sova izkazuje najvišjo vrstno pestrost, tesno ji sledi lesna sova, mala uharica pa izkazuje najnižjo raznolikost vrst. Pegasta sova ima prav tako največjo funkcionalno pestrost, pri čemer ima lesna sova nekoliko nižje, a še vedno znatno visoke vrednosti. Filogenetska pestrost je najvišja pri lesni sovi, sledi pegasta sova in nato mala uharica. Te ugotovitve kažejo na različne ekološke strategije in različnost prehrane obravnavanih sov. Pegasta sova deluje kot generalist in izkorišča raznolik nabor plena. Lesna sova ima uravnotežen pristop in pleni vrste raznolikih evolucijskih linij. Mala uharica izkazuje najbolj specializirane prehranjevalne navade z najnižjimi vrednostmi na vseh obravnavnih nivojih. Ugotovitve zagotavljajo vpogled v diferenciacijo in delitev ekoloških niš ter plena med preučevanimi vrstami sov, s poudarkom na pomembnosti upoštevanja več vidikov pestrosti za celovite ekološke ocene.
Ključne besede: prehrana sove, vrstna pestrost, funkcionalna pestrost, filogenetska pestrost, analiza izbljuvkov, metaanaliza
Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 352; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,93 MB)

Opis: Namen naloge je bil ugotoviti poučenost koronarnih bolnikov o omega-3 maščobnih kislinah; koliko jih uživajo in koliko pozornosti jim namenjajo njihovi zdravniki. Raziskave kažejo, da lahko pomagajo preprečiti nastanek in razvoj obolenj, povezanih s previsokim nivojem vnetnih mehanizmov v telesu, zaradi neugodnega razmerja med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami. Najmočneje vplivajo na srčno-žilni sistem, zato smo s pomočjo ankete raziskali prehranjevanje ljudi, ki se zdravijo zaradi koronarne bolezni srca. Ugotovili smo, da koronarni bolniki posvečajo veliko pozornosti zdravemu prehranjevanju, vendar uživajo premalo živil z omega-3 maščobnimi kislinami. Bolniki se ne poslužujejo funkcionalne prehrane in prehranskih dopolnil z omega-3 maščobnimi kislinami ter ne uživajo Omacor zdravil. Zdravniki pri zdravljenju teh bolnikov ne namenjajo pozornosti omega-3 maščobnim kislinam.
Ključne besede: Funkcionalna prehrana, omega-3 in omega-6 maščobne kisline, koronarna bolezen srca
Objavljeno v DKUM: 25.05.2012; Ogledov: 3438; Prenosov: 392
Celotno besedilo (1,71 MB)