| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Posodobitev požarne zaščite v Nuklearni elektrarni Krško po nesreči v elektrarni Fukušima
Danijel Zavrl, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti koncept mobilne opreme, ki jo je leta 2011 po nesreči v elektrarni Fukušima ‒ Daiči urgentno kupila Nuklearna elektrarna Krško. V delu smo predstavili primer požara, ki nastane ob padcu komercialnega letala na rezervoar za kurilno olje pri pomožni kotlovnici. Prikazali smo, koliko opreme in osebja je potrebnega za reševanje takšnega problema. Pri tem pa smo izračunali tudi požarno obremenitev ob nastanku požara.
Ključne besede: Nuklearna elektrarna Krško, Fukušima, požar, mobilna oprema, nesreča
Objavljeno: 21.06.2018; Ogledov: 331; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

2.
Jedrske nezgode in vplivi na okolje - primerjava med Černobilom in Fukušimo
Nicola Pavlovič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta predstavljeni veliki jedrski nezgodi, ki sta se zgodili v Rusiji 1986 in na Japonskem 2011. Povzročili sta veliko onesnaženje okolja na severni polobli z radioaktivnimi snovmi. V delu je predstavljeno delovanje konkretnega obrata za proizvodnjo električne energije, podrobno je opisan potek nezgode v obeh mestih in postopki ukrepanja pristojnih služb. Nezgodi sta v nekaterih elementih podobni; v obeh primerih je jedrski reaktor deloval na osnovi cepitve uranovih atomov. Ko je prišlo je do eksplozije plinske zmesi vodika in kisika, so se nenadzorovano sprostile velike količine nevarnih radionuklidov, zaradi česar je prišlo do obsežnega onesnaženja območja okoli jedrske elektrarne. Pristojne oblasti so vsled tega odredile evakuacijo ter radiološki in meteorološki monitoring. Obe nezgodi sta med seboj primerjani glede na vzrok, odziv pristojnih služb, obseg posledic, število poškodovanih in smrtnih žrtev ter potek sanacije in izvajanje nadzora. V obeh primerih je prišlo do dogodka, ki je bil po oceni tveganja označen kot tak, do katerega bi zelo malo verjetno prišlo, če pa že, bi imel zelo velike posledice. Obravnavani nezgodi sta opredeljeni po najvišji, tj. 7. stopnji po mednarodnih merilih. Nezgodi sta nastali zaradi različnih vzrokov in povzročili različne posledice tako v okolju in kot pri ljudeh. Nezgoda v Jedrski elektrarni Černobil je povzročila 10-krat večje onesnaženje kot nezgoda v Jedrski elektrarni Fukušima. Za posledicami jedrske nezgode je v černobilskem primeru umrlo 28 ljudi, v Fukušimi pa smrtnih žrtev ni bilo. Poglobljena analiza in primerjava jedrskih nezgod omogoča boljše razumevanje procesov, sprejemanje družbe glede pridobivanja električne energije iz jedrskega goriva, kaže na možne izboljšave pripravljenosti pristojnih služb in zvišanje ravni varnostne kulture pri delovanju jedrskih elektrarn. V okviru diplomskega dela smo potrdili naslednje hipoteze: H1: Varnostni ukrepi v Jedrski elektrarni Černobil niso bili zadostni; H2: Ukrepanje ruskih pristojnih oblasti v Černobilu ni bilo dovolj hitro; H3: V Fukušimi so podcenili možnost nastanka izjemno redkega dogodka, ki je imel izjemno velike posledice; in H4: Ukrepanje pristojnih oblasti v Fukušimi je bilo pravočasno in učinkovito. Peto hipotezo, H5: Obe nezgodi bi bilo mogoče preprečiti; smo potrdili le delno. Le-ta velja namreč za nezgodo v Černobilu, za Fukušimo pa ne.
Ključne besede: diplomske naloge, jedrska nezgoda, Černobil, Fukušima, okoljske posledice
Objavljeno: 20.09.2019; Ogledov: 144; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici