| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Testiranje 0-residue pridelovalnega sistema jabolk : magistrsko delo
Anja Žerak, 2023, magistrsko delo

Opis: V sezoni 2018 smo v nasadih jablan sort Gala, Fuji in Zlati delišes testirali 0-residue koncept varstva pred škodljivimi organizmi. Standardni intenzivni integriran škropilni program (V1) smo primerjali z dvema 0-residue škropilnima programoma V2 in V3. V programih V2 in V3 smo v drugem delu sezone, od začetka julija naprej, namesto kemičnih FFS uporabljali alternativne pripravke, ki jih uporabljamo v ekološki pridelavi. Izvajanje V2 in V3 škropilnega programa je zagotovilo skoraj enako učinkovito zatiranje bolezni in škodljivcev kot škropilni program V1. Zaradi izvajanja V2 in V3 škropilnih programov ni prišlo do značilnega znižanja pridelka in do značilnega znižanja deleža jabolk prvega razreda. Pri V2 in V3 smo značilno znižali število najdenih aktivnih snovi s koncentracijo nad 0,01 mg/kg in tudi parametra kumulativni % MRL in % ARFD, ki sta v trgovskih verigah zelo pomembna pri presoji sprejemljivosti jabolk za odkup. Pri programih V2 in V3 smo lahko dosegli zahtevana merila trgovskih verig.
Ključne besede: 0-residue, Gala, Fuji, Zlati delišes, integrirana pridelava
Objavljeno v DKUM: 03.05.2023; Ogledov: 431; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

2.
REDČENJE CVETJA IN PLODIČEV PRI JABLANI (Malus domestica B.) SORTE 'FUJI'
Bojan Fajs, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V nasadu jablan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, nasad Pohorski Dvor, smo v letu 2005 izvedli poskus kemičnega redčenja cvetov in plodičev sorte 'Fuji', posajene na šibki podlagi M9. Starost nasada je 6 let. Poskus redčenja smo zastavili v sedmih naključnih blokih z devetimi obravnavanji. 1. Neredčeno, 2. Ročno redčenje junij, 3. Etephon 200 ppm odprt prvi cvet, 4. NAD 100 ppm konec cvetenja, 5. BA 150 ppm debelina plodičev(8-10mm), 6. BA 150 ppm debelina plodičev(13-15mm), 7. Etephon 200 ppm+BA 150 ppm pričetek cvetenja, 8. NAD 100 ppm +BA 150 ppm konec cvetenja, 9. BA 150 ppm debelina plodičev (8-10mm). Poskusna drevesa smo škropili z nahrbtno škropilnico do točke omočenosti. Najmočnejše redčenje smo ugotovili z aplikacijo sredstev Etephon 200 ppm+BA 150 ppm (obravnavanje št. 7), kar se je izrazilo v številu plodov na drevo. Pri ugotavljanju debeline plodov (>70 mm) prvega kakovostnega razreda je statistična razlika BA 150 ppm v kombinaciji pri debelini plodičev 8 do 10 mm.
Ključne besede: jablana, Fuji, kemično redčenje
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1976; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (724,53 KB)

3.
4.
5.
Vpliv obremenitev na vegetativno rast in generativni razvoj pri jablani (Malus domestica Borkh.) sorte 'Fuji'
Bojan Hostić, 2013, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo v letih 2008 in 2009 izvajali poskus, katerega namen je bil ugotoviti vpliv obremenitve s pridelkom na vegetativno rast in generativni razvoj jablan sorte 'Fuji'. Poskus je potekal na posestvu Benediktinskega dvora d.o.o., v sadovnjaku v Limbušu. Razvrstitev dreves v skupine je bila narejena na osnovi rodnega potenciala (število socvetij) v letu 2008. Tvorili smo tri skupine dreves, ki so v nadaljevanju predstavljala tri obravnavanja. V prvo skupino (obravnavanje 1) so bila odbrana drevesa z najmanjšim rodnim nastavkom, ki se je gibal do 41 cvetnih šopov na drevo. V drugi skupini (obravnavanje 2) so bila drevesa s srednjim rodnim potencialom, število cvetnih šopov teh dreves se je gibalo med 42 in 60 na drevo. V tretji skupini (obravnavanje 3) pa so bila drevesa z visokim rodnim potencialom, to je več kot 60 cvetnih šopov na drevo. Meritve obsega debel v dveh zaporednih letih so pokazale, da so najmočneje priraščala drevesa pri najmanj obremenjenih drevesih, obremenitev teh dreves je znašala 5 plodov na cm2 preseka debla (obravnavanje 1). Večanje obremenitve na 9 oz. 10 plodov na cm2 preseka debla je statistično značilno vplivalo na količino pridelka in povprečni prirast debla. V letu 2009 smo pri vseh treh obravnavanjih ugotovili zmanjšanje števila plodov glede na leto 2008. Optimalna obremenitev je bila ugotovljena pri 5 plodovih na cm2 preseka debla.
Ključne besede: Fuji, obremenitve, povratno cvetenje
Objavljeno v DKUM: 01.07.2013; Ogledov: 1695; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (245,81 KB)

6.
UČINEK ETEFONA, NAA, NAD, BA IN NJIHOVIH KOMBINACIJ NA REDČENJE JABLANE (Malus domesica Borkh.) SORTE ‘Fuji’
Gregor Vrhovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V letih 2004 in 2005 je na posestvu UKC Pohorski dvor potekal poizkus kemičnega redčenja jablane Malus domestica Borkh. 'Fuji'. Ugotavljali smo, kako različni pripravki vplivajo na redčenje, debelino plodov, količino pridelka in barvo plodov. Ocenjevali smo tudi pojav majhnih plodov in povratno cvetenje. V času opravljanju poizkusa nismo imeli težav z vremenom, tako da so vsa tretiranja potekala v lepem in sončnem vremenu, zato o kakšnih posebnih vplivih vremena ne moramo govoriti. ‘Fuji’ je poznan po tem, da se težko redči, kar lahko sklepamo tudi iz našega poizkusa. Večina pripravkov v tem poizkusu ni zredčila plodov, med te sodijo NAD 100 ppm, NAA 15 ppm in BA 150 ppm + NAA 15 ppm. Pri uporabi BA 150 ppm je bilo opaženo rahlo redčenje, kar pripisujemo nepojasnjenim vplivom. Pri vseh navedenih tretiranjih pa je prišlo do pojava majhnih plodov oziroma pigmejskih plodov (<45 mm). Največje število teh plodov se je pojavilo pri tretiranju z BA 150 ppm + NAA 15 ppm. Edini pripravek, ki je signifikantno zredčil plodove je bil ethephon 400 ppm, vendar pa se je pri ethephonu pokazalo, da je prišlo do preredčenja in smo tako dobili manjše število plodov komercialnega razreda. Tako se je še enkrat pokazalo, da je sorta ‘Fuji’ resnično zahtevna sorta za redčenje in da večina pripravkov na ‘Fujiju’ povzroči pojav majhnih plodov (<45 mm).
Ključne besede: etephon, NAD, BA, NAA, 'Fuji', kemično redčenje, pigmejski plodovi
Objavljeno v DKUM: 04.06.2009; Ogledov: 3730; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici