1. Opravljanje razgovorov z migranti v Schengenskem območju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTomi Cvetko, 2023, diplomsko delo Opis: Republika Slovenija se kot članica Schengenskega območja, kot vsaka druga država, sooča s povečanim številom nedovoljenih migracij na tako imenovani balkanski poti. Pri tem se pojavlja težava doslednega izvajanja schengenske zakonodaje, zaradi česar je Evropska unija ustanovila različne aparate in pričela z izvajanjem ukrepov in načrtov z namenom preprečevanja nedovoljenih migracij in tihotapljenja migrantov. V Sloveniji se število nedovoljenih migracij povečuje od leta 2015 od tako imenovane migrantske krize naprej, pri čemer se slovenska policija sooča z vse večjim prihodom migrantov z Bližnjega vzhoda in afriške celine. Z vse večjim prihodom migrantov se povečuje tudi število kaznivih dejanj. Področje varnosti državne meje v Sloveniji, nedovoljenih migracij in tihotapljenje migrantov je ena izmed prioritetnih nalog slovenske policije, zaradi česar se je v slovenski policiji leta 2020 v sistematizacijo umestil profil strokovnjaka za opravljanje razgovorov z migranti, katerega poglavitna naloga je zbiranje operativnih podatkov od migrantov, ki so na nedovoljen način prestopili notranjo schengensko mejo, ter zbiranje informacij, pomembnih za identifikacijo in pregon storilcev kaznivih dejanj iz področja čezmejne kriminalitete ter ostalih kaznivih dejanj članov hudodelskih združb. V diplomskem delu smo naprej pojasnili teoretične pojme, pravno podlago za izvajanje razgovorov z migranti v schengenskem območju, predstavili politike EU za boj proti nedovoljenim migracijam, normativno pravno podlago delovanja strokovnjaka za opravljanje razgovorov ter predstavili in izpostavili težave, ki se pojavljajo pri razgovorih z migranti, ki so bili prijeti v okviru ilegalnega prehoda državne meje sami ali skupini, v prevoznih sredstvih, ali so jih člani hudodelske združbe prevažali v nehumanih razmerah.
Ključne besede: migracije, migranti, razgovori, Schengensko območje, Frontex, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 486; Prenosov: 85
 Celotno besedilo (1,45 MB) |
2. Boj Evropske unije proti organizirani kriminaliteti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostBenjamin Čehič Limoni, 2022, diplomsko delo Opis: Organizirane kriminalne skupine izvajajo kazniva dejanja, z namenom pridobiti si predvsem moč ali dobiček. Na območju Evropske Unije se ukvarjajo s številnimi dejavnostmi, katere so odvisne od povpraševanja družbe, v kateri se organizirana kriminalna skupina nahaja. Najpogostejše oblike dejanj, s katerimi se te skupine na območju EU ukvarjajo, so trgovina z drogami, tihotapljenje ljudi, trgovina s strelnim orožjem, finančne ali druge vrste goljufij, kibernetska kriminaliteta ter ekološka kriminaliteta. Ker omenjena dejanja povzročajo škodo državnemu sistemu, se države med seboj povezujejo in ustvarjajo razne instrumente za boj proti organizirani kriminaliteti. Ker je za boj proti organizirani kriminaliteti najpomembnejša transparentnost in mednarodno sodelovanje, velik korak za boj proti organizirani kriminaliteta predstavlja združitev držav v EU. Glavni instrument EU za boj proti organizirani kriminaliteti predstavlja varnostna pobuda EMPACT, v okviru katerega se med seboj povezujejo razne organizacije za boj proti organizirani kriminaliteti, kot so Europol, Frontex, Eurojust, CEPOL, itd. Rezultati kažejo, da se Evropska unija sicer dobro bori proti OK, vendar pa se bodo morali z razvojem organizirane kriminalitete močno razviti tudi načini preiskovanja le-te, če hočemo, da rezultati ostanejo na tem nivoju. Ugotovili smo, da organizirana kriminaliteta predstavlja zelo velik problem predvsem zaradi dejstva, da je zelo močno povezana s korupcijo oseb na visokih položajih, pri čemer korupcija teh oseb direktno omogoča obstoj organizirane kriminalitete.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, Evropska unija, Europol, Eurojust, Frontex, CEPOL, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 634; Prenosov: 125
Celotno besedilo (2,78 MB) |
3. Mednarodne migracije na območju Evropske unije : analiza migracij na t. i. balkanski potiKatja Krašovec, 2016, diplomsko delo Opis: Evropa se v zadnjih letih sooča z velikim migracijskim pritiskom. Proces globalizacije iz preteklosti se danes do neke mere izraža tudi v migracijah. Najpomembnejši dejavniki, ki so povzročili nastanek (neregularnih) migracij na t. i. balkanski poti so: liberalizacija vizumskega režima, konflikti na Bližnjem vzhodu in ekonomske težave v izvornih državah.
Posamezne države so se z vzpostavitvijo posameznih mehanizmov in ukrepov poskušale spoprijeti s prihodom večjega števila beguncev in tako vzpostaviti nadzor nad pretokom ljudi in njegovo omejitev. Ukrepi, ki naj bi tudi omogočali zagotavljanje varnosti prebežnikov ter preprečevali poslabšanje humanitarne situacije, se niso pokazali kot uspešni. Ugotovili smo, da je migracijska politika Evropske unije neustrezna za obravnavanje tisočih migrantov. Celoten proces je bil vseskozi predstavljen skozi »varnostno prizmo«, kar je ustvarjalo napačne in stereotipne informacije glede migracijskega gibanja. Neuspeh obstoječega sistema in struktur naj bi nadomestila skupna evropska migracijska politika. Z vzpostavitvijo enotnega evropskega stališča, upoštevanja demografske strukture Evropske unije, izpolnjevanja mednarodnih in etičnih obveznosti, z vizijo pravega strateškega pogleda ter oceno realnega stanja bi lahko veliko bolje prestali preizkus časa.
Migracije bodo v prihodnosti, poleg podnebnih sprememb in demografskih presežkov v izhodiščnih državah, odvisne tudi od nas. S preprečevanjem nasilja, ki se ustvarja na določenem delu sveta, bi v večji meri vplivali na migracijsko gibanje. Potrebno je zavedanje v skupno odgovornost, da migracije ne samo povzročamo, ampak tudi soustvarjamo.
Ključne besede: migracije, migranti, balkanska pot, migracijska politika, varnost, nadzor, Frontex, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.12.2016; Ogledov: 2069; Prenosov: 279
Celotno besedilo (1,44 MB) |
4. EVROPSKA AGENDA O MIGRACIJAHStefan Kolarič, 2015, diplomsko delo Opis: Evropska komisija je 13. maja 2015 predstavila evropsko agendo o migracijah, v kateri opisuje takojšnje ukrepe, ki bodo sprejeti v odziv na krizne razmere v Sredozemlju, ter ukrepe, ki jih je treba za boljše upravljanje vseh vidikov migracij sprejeti v prihodnjih letih. Ta agenda predstavlja evropski odziv, ki združuje notranjo in zunanjo politiko ter čim bolje izkorišča agencije in orodja EU, hkrati pa vključuje vse akterje – države članice, institucije EU, mednarodne organizacije, civilno družbo, lokalne oblasti in tretje države. Komisija je opredelila konkretne in takojšnje ukrepe, ki jih bo sprejela. V letih 2015 in 2016 se bodo trikratno povečali zmogljivosti in sredstva za skupne operacije Triton in Pozejdon agencije Frontex. Sprejet je bil predlog spremembe proračuna za leto 2015, da bi se zagotovila potrebna sredstva, ki bodo skupaj znašala 89 milijonov evrov. Sprejeta agenda predvideva tudi začetek operacije skupne varnostne in obrambne politike v Sredozemlju za razbijanje mrež trgovcev z ljudmi in boj proti tihotapljenju ljudi, ki bo potekala v skladu z mednarodnim pravom. Za prihodnost pa evropska agenda o migracijah razvija politične usmeritve za vsesplošno boljše upravljanje migracijskih tokov, ki bo temeljila na štirih stebrih. Ti vključujejo zmanjšanje spodbud za nedovoljeno migracijo, okrepitev vloge in zmogljivosti agencije Frontex za boljše upravljanje meja, bolj celovito in usklajeno izvajanje skupnega evropskega azilnega sistema ter novo politiko o zakonitih migracijah.
Ključne besede: migracije, agencija Frontex, azil, begunci, Schengen, dublinska uredba
Objavljeno v DKUM: 22.04.2016; Ogledov: 3238; Prenosov: 285
Celotno besedilo (453,85 KB) |
5. Frontex - agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic : diplomsko deloZlatko Fišer, 2011, diplomsko delo Opis: Z diplomsko nalogo bom poskušal predstaviti cilje in namen vzpostavitve Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic, oblike policijskega sodelovanje za dosego teh ciljev, praktične izkušnje, ki jih ima Republika Slovenija pri sodelovanju z agencijo FRONTEX, morebitne predloge za odpravo težav in nove oblike sodelovanja. Slovenska policija od samega začetka delovanja agencije FRONTEX in pred tem aktivno sodeluje z različnimi centri, ki so delovali kot predhodnica agencije, si je v tem času nabrala kar nekaj izkušenj. Tako imamo na sami agenciji od leta 2007 permanentno napotene mejne policijske strokovnjake, aktivno sodelujemo pri izdelavi priročnikov, ki so namenjeni mejnim policistom, na meji z Republiko Hrvaško delujejo trije FP uradi, Slovenski policisti sodelujejo v skupnih operacijah v državah članicah, skupne operacije potekajo tudi na območju Republike Slovenije. Slovenska policija sodeluje skupaj z italijanskimi varnostnimi organi v evropski mreži patruljiranja na Jadranskem morju. Prav tako slovenski policijski strokovnjaki aktivno sodelujejo pri pripravi programa za odkrivanje zlorab listin.
Z diplomsko nalogo bom prav tako poskušal skozi pregled delovanja in oceno doseženega poskušal odgovoriti na vprašanje, ali agencija Frontex svoje aktivnosti izvaja v skladu s svojo ustanovitvijo, ali je pri tem dovolj uspešna, ali njeno delovanje pomeni tudi boljši nadzor in večjo varnost na zunanji meji Evropske unije.
Ključne besede: državne meje, nadzor, mejna kontrola, Frontex, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.07.2012; Ogledov: 2501; Prenosov: 298
Celotno besedilo (326,44 KB) |
6. |
