| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Friedrich Glausers Einfluss auf das Werk
Mateja Sagadin, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: švicarska književnost, kriminalni roman, Glauser, Friedrich, Dürrenmatt, Friedrich, naključje, Švica, kritika, diplomska dela
Objavljeno: 21.01.2009; Ogledov: 3562; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (638,33 KB)

2.
KONSTRUKCIJA FIGUR DETEKTIVOV V ROMANIH DER RICHTER UND SEIN HENKER FRIDERICHA DÜRRENMATTA IN KURZER FRÜHLING JOSEPHA STRUTZA
Maja Bežan, 2010, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu sem se ukvarjala z dvema romanoma, in sicer z romanom Friedricha Dürrenmatta Der Richter und sein Henker in romanom Jožeta Strutza Kurzer Frühling — Kratka Pomlad (prvi slovenski dvojezični kriminalni roman). Konkretneje sem se posvetila dvema glavnima figurama, in sicer Bärlachu (Der Richter und sein Henker) in Petku (Kurzer Fühling). Cilj tega dela je bil, raziskati ti dve figuri in primerjati rezultate. Če se pogovarjamo o kriminalnem romanu, takoj pomislimo na figuro detektiva, komisarja ali inšpektorja. Pri delu Dürrenmatta lahko govorimo o komisarju, a ga ne moremo uvrščati v skupino klasičnih detektivov, kar se kaže tudi pri delu Jožeta Strutza. Pri romanu Kurzer Frühling ne moremo govoriti o komisarju, ki bi bil v središču romana, govorimo pa lahko o inšpektorju Mangartu, ki deluje iz ozadja. Primer raziskuje reporter Petek, katerega v navednicah imenujem "komisar". Prav to pa je bil izziv, s katerim sem se spoprijela v tem delu: dve glavni figuri z različnima poklicema, vendar z istim oz. podobnim primerom, ki ga rešujeta. Hotela sem dokazati, da ti dve figuri, čeprav sta karakterno tako različni in prihajata iz različnih časov, vseeno lahko primerjaš in najdeš podobnosti. Oba rešujeta primer z umorom, zaupata samo lastnemu razumu, sta stratega in imata sposobnost pretvarjanja. Kar se tiče načina življenja, čustev, ljubezni, sta Bärlach in Petek kot "črno in belo." Vidne razlike so tudi v drugih elemntih obeh romanov. Čeprav Dürrenmattovega romana ne moremo prištevati v kategorijo klasičnih romanov, ima vseeno več lastnosti le-teh, kot pa roman Jožeta Strutza, ki temelji na poetičnosti, občutkih in delno tudi ekonomiji.
Ključne besede: Friedrich Dürrenmatt, Jože Strutz, kriminalni roman, Kurzer Frühling, Der Richter und sein Henker, detektivske figure
Objavljeno: 16.07.2010; Ogledov: 1708; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (594,00 KB)

3.
BÄRLACH IN TSCHANZ PROTI CROSSU IN RUSKINU PRIMERJAVA FIGUR DETEKTIVOV V DÜRRENMATTOVEM ROMANU SODNIK IN NJEGOV RABELJ IN JAMESA PATTERSONA ZBOGOM, DEKLETA!
Mitja Anžel, 2011, diplomsko delo

Opis: V pričujoči diplomski nalogi sem raziskal, kdo je detektiv, kakšne so značilnosti kriminalnega romana in kateri avtorji so pripomogli k njegovi uveljavitvi. Osrednji del naloge pa predstavlja ugotovitev, da sta se Friederich Dürrenmatt in James Patterson na svojevrsten način odmaknila od tradicionalnega kriminalnega romana. Predstavil sem tudi življenjepisa Friedricha Dürrenmatta in Jamesa Pattersona. Analiziral sem njuna romana Der Richter und sein Henker in …denn zum Küssen sind sie da/Zbogom, dekleta! poiskal pa sem tudi podobnosti in razlike med detektivi iz omenjenih dveh romanov.
Ključne besede: Detektiv, primerjava, Friedrich Dürrenmatt, James Patterson
Objavljeno: 12.09.2011; Ogledov: 1965; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (498,76 KB)

4.
Ivan Hribovšek in Friedrich Hölderlin
Dejan Kos, 1991, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: komparativistika, Hribovšek Ivan, Hölderlin Friedrich
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 465; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Samospoznanje pri Platonu, Friedrichu Wilhelmu Nietzscheju in Emmanuelu Mounieru
Uroš Cvelbar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo temo samospoznanja in samospoznavnega procesa. Platon (s Sokratom), Nietzsche in Mounier so tisti filozofi, s pomočjo katerih smo zelo dobro spoznali filozofsko širino in globino obravnavane teme. Raziskali smo, kašen vpliv in kakšne implikacije ima samospoznanje na družbo in njeno politično življenje. Pri Platonu smo se osredinili na njegov dialog Alkibiad Prvi, v katerem zelo nazorno pokaže proces samospoznanja in njegovo praktično vrednost. Obrat v interpretaciji se zgodi, ko Platonovo samospoznanje obravnavamo v okviru spoznavanja samega sebe kot individualnega bitja v nasprotju z običajno interpretacijo. Večina interpretov Platonovo samospoznavanje obravnava kot splošno spoznanje samega sebe, torej človeške vrste. Ta obrat omogoča, da že pri Platonu razberemo ključne nastavke za vse poznejše teorije o samospoznanju oz. vzpostavitvi osebne identitete. Pri politični implikaciji obravnavamo Platonovo preslikavo posameznikovega psihološkega stanja na različne stanove v družbi oz. celo na državne ureditve. Pri Nietzscheju raziskujemo radikalno kritiko vseh pozitivnih izjav in definicij o samospoznanju. Vendar se Nietzschejeva pozicija izkaže za nezadostno: poleg tega da se pojavi problem subjektivistične filozofije, ki zapade v relativizem, z njegovimi pojmi ne moremo vzpostaviti konstruktivnega dialoga ali smiselnega sistema. Mouniera smo obravnavali kot enega glavnih predstavnikov personalizma. Izkaže se, da je s pojmom oseba in svojim aktivnim družbenim delovanjem posegel v politično prihodnost Evrope. Ob nenehnem preseganju samega sebe in svojih trenutnih danosti je ena ključnih lastnosti osebe prav aktivno delovanje, usmerjeno k drugemu in za drugega.
Ključne besede: Sokrat, Platon, Friedrich Wilhelm Nietzsche, Emmanuel Mounier, samospoznanje, samospoznavanje, sebstvo, oseba, personalizem, jaz
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 915; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (803,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici