| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nekatere najpomembnejše osebnostne teorije in njihov kriminološki pomen
Ines Ratković, 2009, diplomsko delo

Opis: Človekova osebnost je nekaj zelo posebnega, izvirnega in samosvojega v človeku, zaradi nje postane človek enkraten. Izoblikuje se s prepletanjem osebnih psihofizičnih lastnosti in značilnosti družbenega okolja, ki je prav tako pomemben dejavnik pri njenem oblikovanju. Tako ima vsak človek, ki so ga objektivni pogoji oblikovali, motivirali in pognali na inkriminirano dejavnost, določeno strukturo svoje osebnosti, katera se odlikuje z mnogimi, individualno izraženimi lastnostmi. Nekatere osebnostne lastnosti so tako odločilnega pomena tudi za razvoj agresivnosti pri posamezniku. Kot so številne in raznolike vede in definicije o agresivnosti, so številne tudi razlage osebnostnega delovanja - teorije osebnosti, ki predstavljajo končno stopnjo preučevanja osebnosti. Tako lahko pomembnejše teorije osebnosti razvrstimo v nekaj skupin, glede na to, kam umeščajo izvor osebnosti in kje vidijo njeno težišče. Izvor ali težišče je lahko oseba sama, njena biološka podlaga (biološke teorije), motivi (motivacijske teorije, psihodinamske in humanistične teorije), poteze (strukturne teorije), kognitivne značilnosti (kognitivne teorije) ali pa njeno okolje, dražljaji (vedenjske teorije), socialne situacije in socialno učenje (socialne teorije). Obstajajo tudi teorije, ki skušajo uravnoteženo obravnavati osebnostne in okoljne dejavnike kot izvore osebnosti (funkcionalne, integralne, interakcionistične in socialno-kognitivne teorije). V diplomski nalogi sem se osredotočila na eno samo skupino osebnostnih teorij in sicer na psihodinamske teorije osebnosti ter njihove najpomembnejše predstavnike (Freud, Adler, Jung, Horney, Fromm), poglede na osebnost, prestopništvo in agresivnost podrobneje predstavila. Ob spoznavanju teorij osebnosti človeka sem tako prišla do zaključka, da v bistvu tista »prava« teorija ne obstaja. Vsaka izmed njih zajema razlage iz svojega zornega kota in tako predstavlja le del celostne teorije osebnosti. Šele, ko združimo vsebino vseh opredeljenih teorij in uzremo širši objektiv, lahko govorimo o sistemu, ki razlaga osebnost kot takšno. A vseeno bo del osebnosti verjetno zmeraj ostal nerazložljiv in skrivnosten, kar žene ter bo gnalo k novim razmišljanjem in odpiralo vrata morda nastanku novih teorij osebnosti človeka.
Ključne besede: Človekova osebnost, osebnostne lastnosti, agresivnost, teorija osebnosti, psihodinamske teorije, Freud, Adler, Jung, Karen Horney, Fromm.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 4709; Prenosov: 966
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

2.
Vzrok in izvor prepovedi incesta
Urška Pungartnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja s pojasnitvijo nastanka prepovedi ali tabu incesta v družbi. Incest je spolni odnos med dvema krvnima sorodnikoma, ki sta si prepovedana za spolno združitev preko družbene prepovedi ali tabuja incesta. Prepoved incesta je univerzalna, le kategorije prepovedanih posameznikov za spolno združitev se med družbami razlikujejo. Prepoved incesta ni nastala v primitivni družbi zaradi strahu posameznikov pred dotikom ali stikom s sveto substanco totema, ki je bila še posebej izrazita pri ženskah v času menstruacije, kot je menil Durkheim, prav tako prepoved incesta ni nastala zaradi posameznikove naravne želje po incestu, kot je menil Freud. Prepoved incesta je nastala skupaj z eksogamijo kot sredstvo, ki pripomore k menjavi žensk med različnimi družbenimi skupinami ali linijami sorodnikov, da se med njimi preko žensk vzpostavlja zavezništvo in širitev medsebojnih odnosov ter samih sorodstvenih linij ali družbenih skupin, kar ima velik pomen za njihovo preživetje in za preživetje celotne družbe.
Ključne besede: incest; prepoved incesta; tabu incesta; Emile Durkheim; Sigmund Freud; Claude Lévi-Strauss
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 2596; Prenosov: 653
.pdf Celotno besedilo (554,84 KB)

3.
THE COLLECTOR - A FREUDIAN INTERPRETATION
Valerija Korošec, 2012, diplomsko delo

Opis: The purpose of this diploma seminar is to give an in-depth Freudian reading of the novel The Collector by John Fowles and apply basic Freudian psychoanalytic concepts to it, with the intent to analyse the main characters, the relations between them and the meaning of dreams and symbols which appear in the novel. The analysis has shown that the actions of the main character can be explained with Freud's theory of Self and other psychoanalytic concepts: the main character has been marked with the loss of his mother in his childhood that he is not willing to accept. Due to his unconscious wish to get her back in his childhood, he fixated his libido on butterflies, which became a symbol for his lost mother. After winning money on the football pools, the main character is abducted by his unconscious wishes, his Id, which causes a transfer of his libido from butterflies to young women. As he suffers from an unresolved Oedipus complex, he is incapable of having sexual intercourse, so he seeks in women the image of his ideal mother, who would satisfy his infantile sexuality. The ideal mother is unattainable, so he must satisfy his sexual desires through sadistic acts directed against women. As he is condamned to kidnapp and torture women forever, he can be considered a serial killer in evolution.
Ključne besede: Freud's psychoanalysis, dreams, symbols, John Fowles, The Collector, Unconscious, literature, novel.
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 1928; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (300,56 KB)

4.
LATENTNO V SÜSKINDOVEM ROMANU PARFUM
Valerija Korošec, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira roman Parfum s pomočjo freudovskih psihoanalitičnih konceptov, pri čemer so obravnavani glavni lik Jean-Baptiste Grenouille, stranski liki, njihovi medsebojni odnosi ter pomen simbolov, fantazij in sanj, ki se pojavijo v romanu. Analiza je pokazala, da je Grenouille, zaradi izgube matere in zavračanja v otroštvu, patološka osebnost, ki ne razvije vesti (superega). Njegovo delovanje usmerja nezavedno, ki hlepi po ugodju. To ugodje pa mu prinašajo vonji, saj so ti njegov libidinalni objekt. Še posebej močno fiksacijo libida predstavlja vonj deklice z mirabelami, ki jo umori. Ob umiku v rov na Plomb du Cantal se mu zgodi regresija libida na vonj umorjene deklice, ki s pomočjo fantazij izoblikuje Grenouilla v narcisoidnega psihopata. Ugotovili smo, da stranske like odlikuje nemoralnost, ki izhaja iz nebrzdanih, prepovedanih želja, kar odločilno vpliva na njihove odnose z glavnim likom, obravnavane skozi učinek, izkoriščanje in krivdo. Med simboli vonj simbolizira resnico, medtem ko je parfum simbol za laž. S tema simboloma smo razložili tudi sporočilo romana, ki je povezano z vprašanjem fenomenologije zla v družbi. Odgovor na vprašanje, kako zlo nastaja, se uveljavlja in posledično zmaga, smo našli v freudovski strukturi osebnosti oz. v zmagi gonov nad superegom posameznika. Posamezniki so namreč tisti, ki v zameno za lastne koristi omogočajo zlu, da sčasoma postane vsemogočno in preraste v množično zablodo družbe. Ker se Süskindova družba nikdar ne ustavi, da bi povohala smrad lastne resnice in ji je posledično onemogočeno vsakršno spoznanje o sami sebi, je obsojena na večno pojavljanje zla (na Jean-Baptiste Grenouille).
Ključne besede: Sigmund Freud, psihoanaliza, nezavedno, sanje, fantazije, simboli, Patrick Süskind, Parfum, literatura, roman
Objavljeno: 06.06.2013; Ogledov: 1719; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (912,04 KB)

5.
A Psychological Analysis of a Post Modern Adaptation of The Tempest
Deja Kučer, 2017, magistrsko delo

Opis: The master’s thesis A Psychological Analysis of a Post Modern Adaptation of The Tempest deals with scientific analysis of the underlying themes which are common to the play The Tempest (1610–11) from Elizabethan era and its modern adaptation, a science fiction film Forbidden Planet (1956). I focus on character analysis and continue with Freud’s psychological theory focusing on two models of human psyche, in which according to the structural model the psyche consists of three entities: id, ego and superego. The other model of the human psyche is the topographical model, where I explain the differences between the unconscious and conscious mind. I also present Freud’s theory of dreams. In addition, I link Freud’s theory to the two literary works. The analysis shows what consequences can occur if one’s id, as a source of aggressive drives, gets too strong and acts only to satisfy its primeval impulses. Through parallelism between magic and technology I found that technology has the greatest impact on the one who possess it.
Ključne besede: The Tempest, Forbidden Planet, adaptation, Freud, id, dreams, magic, technology
Objavljeno: 07.03.2017; Ogledov: 405; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici