| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Obveščevalna dejavnost v času vladavine Elizabete I. : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Erik Feher, 2023, diplomsko delo

Opis: Obveščevalna dejavnost velja za drugo najstarejšo obrt na svetu. Njeni začetki segajo vse do starega veka in celo dlje. Za začetek oblikovanja modernih obveščevalnih služb pa velja izvajanje obveščevalnih dejavnosti v času vladavine kraljice Elizabete I. Sir Francis Walsingham je bil gonilna sila njene obveščevalne službe, ki je delovala od leta 1573 do leta 1590. Ta, takrat sicer neuradna obveščevalna služba, je pustila pečat v načinu delovanja in izvajanja obveščevalne dejavnosti vse do danes. Walsingham je imel skupino sodelavcev, ki so delovali kot analitiki, hkrati so pa delovali tudi kot operativci, zadolženi za vodenje tajnih sodelavcev po celotni Evropi in tudi znotraj Anglije. Imel je tudi skupino infiltratorjev, ki so pod krinko prišli v sovražnikove kroge, skupino strokovnjakov kriptografije, ki so nasprotnikova pisma dešifrirali, ter veliko število tajnih sodelavcev na različnih položajih po Evropi. Tajna služba Walsinghama je delovala tudi kot varnostna služba. Kraljice Elizabete I. niso ogrožali le zunanji sovražniki, temveč tudi sovražniki znotraj njenega kraljestva. Velika obveščevalna mreža, ki je segala vse do Otomanskega cesarstva, je uspešno odkrila in preprečila delovanje raznih nasprotnikov kraljice Elizabete I., med njimi so bili škotska kraljica Marija, španski kralj Filip II. in papež Pij V. Uporaba HUMINT metode, ki je najstarejša oblika zbiranja podatkov v obveščevalnih službah, je bila ključna za odkrivanje namer in načrtov sovražnika (to so bile mnoge zarote in nevarnosti). Pravočasno zaznavanje namena Angleškega kolidža, odkritje Throgmortonove in Babingtonove zarote ter vojaške grožnje Španije je bilo mogoče zagotoviti z uporabo HUMINT metode. Brez Walsighamove tajne službe bi se vladavina kraljice Elizabete I. končala z njeno odstavitvijo ali celo smrtjo.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, Elizabeta I., britanska kraljica, Walsingham, Francis, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 311; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
Knjiga, film in igra: Adaptacijska analiza Heart of Darkness, Apocalypse Now in Spec Ops: The Line
Miha Brumec, Victor Kennedy, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja z romanom Heart of Darkness ter njegovima priredbama. Delo je razdeljeno na dva dela. V prvem sestavimo teoretično ogrodje s katerim lahko opravimo analize, ki sledijo v drugem delu naloge. Vendar tega ogrodja ne gre enakomerno uporabljati zaradi značilnosti posameznih medijev, torej knjige, filma in računalniške igre. Tako so ugotovitve o gibanju kamere kot tudi o podobnih elementih omejene zgolj na vizualna medija, saj se v pisni obliki ne morejo pojaviti. Analitičen del naloge je razdeljen v tri poglavja, ki dela obravnavajo tako v zaporedju izdaj, kot v zaporedju, ki omogoča, da lahko vsako poglavje osnuje svojo analizo na ugotovitvah oz. podatkih prejšnjih poglavij. Tako moramo prvo analizirati knjigo na kateri osnujemo naš pregled filmske priredbe, ki nato služi sočasno s knjigo kot temelj na katerem lahko analiziramo računalniško igro. Primerjalne ugotovitve analiz se nato še enkrat pojavijo v sklepu.
Ključne besede: adaptacija, analiza, Heart of Darkness, Apocalypse Now, Spec Ops: The Line, Joseph Conrad, Yager Development, Francis Ford Coppola
Objavljeno v DKUM: 29.05.2018; Ogledov: 1247; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
SLIKARSKI IZRAZ, FENOMEN EKSPRESIJE V LASTNEM SLIKARSKEM IZRAZU
Matija Bobičić, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Slikarski izraz, fenomen ekspresije v lastnem slikarskem izrazu je sestavljeno iz praktičnega in teoretičnega dela. Praktični del vsebuje predstavitev in analizo avtorske slikarske prakse, ki je rezultat teoretičnega in praktičnega raziskovanja fenomena ekspresivnega. Naloga zajema tudi umetnostnozgodovinski aspekt in podrobnejšo analizo treh ključnih avtorjev, pri katerih smo zaznali sorodnost v manifestativnosti lastne ekspresije. Namen naloge je proučiti ekspresijo in njene smeri, tako v izvirnem slogovnem obdobju le-tega kot tudi v vseh poznejših razvojnih stopnjah, ki jih ekspresivno označuje. Opisali bomo istovetenje z izbranimi avtorji in opredelitev njihovih ekspresivnih načinov ter iskanje poti do lastne osmislitve ekspresivnega.
Ključne besede: ekspresionizem, ekspresija, slikarstvo 20. stoletja, Edvard Munch, Mark Rothko, Francis Bacon, lastna ekspresija.
Objavljeno v DKUM: 23.05.2016; Ogledov: 1510; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

Iskanje izvedeno v 1.91 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici