| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Kreacije po navdihu francoske mode : diplomsko delo
Tjaša Rojnik, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana francoska moda. Predstavljena je Francija, kot država in prestolnica mode. Podrobneje smo raziskali njeno zgodovino mode, ki je raznolika in se je skozi obdobja veliko spreminjala. Opisali smo umetniške stile, ki so nanjo vplivali, najpomembnejše modne hiše, ki so znane v Franciji in po svetu. Cilj diplomskega dela je bil oblikovati žensko modno kolekcijo na osnovi zgodovini mode v Franciji. Modna kolekcija temelji na inspiraciji umetnosti in mode z obdobja rokokoja. Tako je nastalo osem kompletov oblačil. Izdelan in analiziran model je predstavljen s fotografijo.
Ključne besede: Francija, zgodovina mode, rokoko, francoski stil oblačenja, kolekcija ženskih oblačil, konstrukcija oblačil
Objavljeno v DKUM: 04.03.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (8,93 MB)

2.
Pravni in davčni vidik napotenih delavcev na delo v tujino - primerjava med Švico, Avstrijo in Francijo
Anja Vrbanjšak, 2023, magistrsko delo

Opis: Da bi se izognili socialnemu dampingu in predvsem, da bi zagotovili, da so pravice in delovni pogoji napotenega delavca zaščiteni, je pravo Evropske skupnosti vzpostavilo obvezna pravila glede pogojev zaposlitve, ki se uporabljajo za delavce, napotene v tujo državo. Direktiva 96/71/ES in Direktiva 2014/67/EU zagotavljata napotenim delavcem minimalne pravice s področja napotitve. Delavcem je treba zagotoviti delovne razmere, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi. V magistrskem delu, z naslovom Pravni in davčni vidik napotenih delavcev na delo v tujino − primerjava med Švico, Avstrijo in Francijo, želimo predstaviti, kakšna zakonodaja velja v kateri izmed držav. Predstavljena je tudi vsebina zakona, ki določa, kateri so postopki in pogoji napotenih delavcev. Delodajalci so obvezani, da upoštevajo različne zakonske zahteve. Organizacije in vladni organi vedno bolj povečujejo naložbe v digitalizacijo, kar pomeni, da je neskladnosti z davki mogoče izslediti zelo hitro. Skupni evropski trg, ki temelji na prostem pretoku blaga, oseb, storitev in kapitala, je rezultat mobilnosti in napotitve delavcev. Napotitve delavcev se iz leta v leto povečujejo, ampak ob tem dejstvu je treba izpostaviti, da se povečuje tudi število zlorab in kršitev. Vsaka država želi na najboljši način preprečiti različne zlorabe, zato le te uporabljajo različna administrativna orodja, ki pomagajo pri boljšem nadzoru na lastnem trgu. Predstavljena je tudi davčna obravnava napotenih delavcev. Med delodajalcem, ki napotuje v tujino in delavcem mora vladati neposreden odnos, kar pomeni, da delavec mora ostati pri njem v delovnem razmerju. Delodajalci se prav tako velikokrat srečujejo z vprašanjem glede dvojnega obdavčevanja in kako upoštevati davek, ki je plačan v tujini.
Ključne besede: Direktiva 96/71/ES, Direktiva 2014/67/EU, napoteni delavci, dnevnica, Švica, Avstrija, Francija, lex loci laboris.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 189; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

3.
Vojna za obrambo samostojne Slovenije (1991) v luči poročanja francoskih časopisov : magistrsko delo
Kaja Mujdrica, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je prikazano poročanje francoskih časopisov o vojni za obrambo samostojne Slovenije, ki je potekala med 26. oziroma 27. junijem ter 7. julijem 1991. V ta namen sta bila analizirana najpomembnejša dnevnika, Le Monde in Le Figaro, pri čemer je bila upoštevana tudi najbolj relevantna literatura. Osamosvojitev Slovenije, ki je bila razglašena 25. junija 1991, je med jugoslovanskimi oblastmi in njihovimi oboroženimi silami, Jugoslovansko ljudsko armado, ki so razdružitvi močno nasprotovali in želeli preprečiti razpad jugoslovanske federacije, naletela na oster odpor. Prve dni je bila Slovenija prepuščena moči lastnih oboroženih sil in civilnega prebivalstva, nato pa je v krizo z diplomatskimi akcijami posegla Evropska gospodarska skupnost, pri kateri je bila ena izmed pomembnejših držav Francija. Poročanje analiziranih francoskih dnevnikov je bilo najpogosteje kronološko – dopisniki so po večini spremljali in poročali o odločitvah slovenskega in jugoslovanskega političnega vrha ter o posredovanju evropske dvanajsterice, nekateri pa so dogodke tudi kritično analizirali. V stališčih francoskega političnega vrha je bilo skozi poročanja obeh najbolj reprezentativnih francoskih dnevnikov mogoče zaznati dve nasprotujoči si prizadevanji – ohraniti enotno Jugoslavijo, ob tem pa upoštevati načelo samoodločbe narodov. Vztrajno željo po francoskem obvarovanju ozemeljske integritete Jugoslavije so usmerjali tradicionalna francosko-srbska povezava, bojazen pred eskalacijo etničnih konfliktov na Balkanu, posledično pa tudi pred ponovnim vzponom Nemčije in preteklimi rivalstvi ter možnimi razprtijami v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Spremembo v miselnosti evropskih držav in Združenih držav Amerike je sčasoma povzročila agresija Jugoslovanske ljudske armade. Odločnost Slovencev, vojaška vztrajnost slovenskih obrambni sil (Teritorialne obrambe, milice) in diplomatske povezave slovenskih politikov so 7. julija privedle do podpisa Brionske deklaracije, s čimer je bila potrjena prekinitev sovražnosti, Slovenija pa se je zavezala, da za tri mesece »zamrzne« svojo osamosvojitev.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Francija, 1991, vojna za obrambo samostojnosti, diplomacija, Jugoslovanska ljudska armada, Le Monde, Le Figaro, Evropska gospodarska skupnost, Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 05.10.2022; Ogledov: 645; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

4.
Policijsko delo v Sloveniji in v Franciji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tamara Potočnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Osrednji predmet obravnave tega zaključnega dela so razlike med slovensko in francosko policijo. V Franciji so vzpostavljene tri policije in vsaka deluje na svojem območju s svojimi nalogami ter pod različnimi pristojnostmi. Slovenska policija pa deluje kot eno. Žandermarija, ki je bolj militaristično naravnana policija, je podrejena notranjemu ministervu, naloge pa jim lahko predpisuje tudi ministrstvo za oborožene sile. Pristojni so za nadzor manjših mest, podeželskih območij in primestnih območij. Njihove naloge se razlikujejo glede na njihovo dodelitev v enoto in specializacijo. Predvsem opravljajo naloge za ohranjanje javnega reda in miru, preprečevanje kriminala, splošni nadzor in urejanje cestnega prometa, posredujejo tudi v primeru prometne nesreče. Civilna polcija ali Police Nationale pa so javni uslužbenci in delujejo pod okriljem ministrstva za notranje zadeve. Delujejo v urbanih območjih in zagotavljajo varnost ljudi, premoženja in institucij, spremljajo ter obladujejo migracijske tokove, borijo se proti organiziranem kriminalu, vzdržujejo javni red in mir. Njihova najpomembnejša naloga pa je, da zagotavljajo varnost Francije pred zunanjimi grožnjami in terorizmom. Tretja veja varnosti v Franciji pa je občinska policija. Občinska policija je podrejena županu in delujejo samo na območju občine. Njihove naloge so povezane s potrebami občine. Glavne naloge, ki jih opravljajo so povezane z ohranjanjem javnega reda in miru, splošno preprečevanjem nevarnosti, urejenostjo mestnih ulic, pravilnim delovanjem javne razvetljave ter posredovanjem med pretepi in shodi na ulici. Slovenska policija pa se razlikuje od francoske v tem, da deluje kot en organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve. Razdeljeni so na tri nivoje: državni, regionalni in lokalni nivo. Na državnem nivoju deluje generalna policijska uprava. Policijske uprave, ki jih imamo 8, delujejo na regionalnem nivoju. Policijske postaje pa delujejo na lokalnem nivoju in jih je 111. Skozi pisanje zaključnega dela smo prišli do ugotovitve, da čeprav so podobnosti v tem, da so vsi organi reprsivni organi v svoji državi, se zelo razlikujejo, tako v organizaciji, kot sestavi, področja delovanja, nalogah, uniformi, zakonodaji, napredovanju, hierarhiji in pogojih vstopa v posameznem organu. Pri vsakem od teh organov smo te razlike še podrobneje opredelili in izpostavili.
Ključne besede: policija, organiziranost, vodenje, primerjave, Slovenija, Francija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 847; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

5.
Karakteristike uvoznega povpraševanja v izbranih evropskih gospodarstvih
Ajda Lipnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Analizi funkcije uvoznega povpraševanja države je bilo v mednarodni ekonomski literaturi namenjene veliko pozornosti. Prepoznavanje dejavnikov uvoznega povpraševanja in razumevanje njihovega vpliva je oblikovalcem politik v pomoč pri vzpostavljanju praks, ki omogočajo makroekonomsko stabilnost in spodbujajo gospodarsko rast. Pojasnjevalne spremenljivke uvoznega povpraševanja se med državami razlikujejo zaradi različne strukturne podlage gospodarstva, ki vpliva na trgovino. S preučevanjem dolgoročne perspektive uvoznega povpraševanja za italijansko, špansko in francosko gospodarstvo smo uporabili četrtletne podatke od leta 2000 do 2019. Empirični rezultati kažejo, da je pomembna determinanta uvoza vseh treh držav realni dohodek (BDP), funkcijo španskega agregatnega uvoza pa smo razširili še s spremenljivko industrijske proizvodnje, francosko s spremenljivko uvoznih cen in italijansko z menjalnim razmerjem in industrijsko proizvodnjo. Dohodkovna elastičnost uvoznega povpraševanja je dolgoročno pozitivna in v skladu s stališči ekonomske teorije. Za modeliranje funkcije uvoznega povpraševanja za špansko, italijansko in francosko gospodarstvo je bila uporabljena metoda najmanjših kvadratov (OLS). Predpostavljamo, da metoda najmanjših kvadratov zagotavlja dosledne ocene uvozne funkcije in da je cenilka linearna, nepristranska in najboljša.
Ključne besede: Uvozno povpraševanje, ekonometrična analiza, Španija, Italija, Francija, metoda najmanjših kvadratov.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 877; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

6.
Značilnosti javno-zasebnega partnerstva v Franciji
Tina Vollmeier, 2020, diplomsko delo

Opis: Javno-zasebna partnerstva, ki so opredeljena kot dolgoročne pogodbe med javnim in zasebnim partnerjem, vse bolj pridobivajo na pomenu. Njihov glavni pomen je zagotavljanje javnih dobrin ali storitev, pri čemer zasebna stranka nosi veliko mero tveganja in odgovornosti za upravljanje. Javno-zasebna partnerstva se uveljavljajo kot inovativno politično orodje, ki – če je uspešno izvedeno – prinese pozitivne rezultate v korist javnega in zasebnega sektorja ter še posebej uporabnikom, ki jim je posamezen projekt prvotno namenjen. Delo diplomskega projekta je sestavljeno iz teoretičnega in analitičnega dela. V poglavjih teoretičnega dela so predstavljeni osnovne značilnosti in elementi javno-zasebnega partnerstva ter poslovna tveganja, ki jih projekti javno-zasebnih partnerstev prinesejo s seboj, navedene pa so tudi posamezne prednosti in slabosti, ki jih lahko pričakujemo pri teh partnerstvih. Ker pa se lahko projekti izvajajo na podlagi dveh različno opredeljenih partnerstev, pogodbenega in institucionalnega, smo opredelili tudi njune značilnosti. V analitičnem delu se posvetimo analizi področja javno-zasebnih partnerstev v Franciji, kjer opredelimo značilnosti s področja zakonodaje in institucij na omenjenem področju. V tem delu diplomskega projekta je prikazana tudi primerjava obsega javno-zasebnih partnerstev in tradicionalnih javnih naročil kot enega izmed orodij za naložbe v infrastrukturo v Franciji. Ob koncu smo predstavili tudi izbrane projekte, pri katerih je bila uporabljena pogodba javno-zasebnega partnerstva. Enega izmed teh projektov smo podrobno analizirali z vidika vsebine, vpletenih podjetij, finančnega okvirja in vpliva projekta na gospodarstvo.
Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, javni partner, zasebni partner, Francija, javni interes
Objavljeno v DKUM: 14.10.2020; Ogledov: 916; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

7.
8.
Osebna potrošnja v Franciji: empirična analiza
Eva Volmajer, 2019, diplomsko delo

Opis: Osebna potrošnja ponazarja v makroekonomiji eno izmed njenih bistvenih komponent in je sestavina vsakega narodnega gospodarstva. V delu diplomskega projekta se osredotočimo na potrošne funkcije, ki jih opredelimo za Francijo. Kot neodvisne spremenljivke izberemo tiste, za katere menimo, da bodo na podlagi teoretičnih izhodišč in zbranih podatkov najbolje razložile vpliv na potrošnjo v izbrani državi. V teoretičnem delu opredelimo potrošnjo in razmere v francoskem gospodarstvu ter opišemo temeljne oblike potrošnih funkcij. Sledi empirični del, v katerem opredelimo spremenljivke, ekonometrično ocenimo funkcije ter testiramo stabilnost regresijskih parametrov vsakega modela in ustreznost njegove specifikacije. Testirali smo Keynesovo potrošno funkcijo in njeno razširjeno različico z vključeno dodatno pojasnjevalno spremenljivko obrestno mero, Friedmanovo potrošno funkcijo permanentnega dohodka ter Modiglianijevo potrošno funkcijo življenjskega cikla. Modele proučimo v linearni obliki, z izjemo Keynesovega razširjenega modela, ki je v dvojnologaritemski obliki, saj na tak način tudi pri tem dosežemo statistično značilnost vseh koeficientov. Z ustreznimi ekonometričnimi testi na izbranih modelih preverimo veljavnost nekaterih predpostavk metode najmanjših kvadratov, in sicer prisotnost normalne porazdelitve slučajne spremenljivke, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije. Pri izbranih ekonometričnih modelih se je izkazalo, da je v vseh primerih predpostavka o normalni porazdelitvi slučajne spremenljivke izpolnjena, medtem ko preostale predpostavke niso.
Ključne besede: osebna potrošnja, potrošna funkcija, Francija, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov
Objavljeno v DKUM: 06.12.2019; Ogledov: 1066; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

9.
Vloga religije v spletu družbenih dejavnikov terorističnih napadov v Franciji
Ksenja Draškovič, 2019, magistrsko delo

Opis: V zadnjih nekaj desetletjih je predvsem v Zahodnem svetu prišlo do izrazitega porasta terorističnih napadov, ki jih lahko neposredno povežemo z gibanjem radikalnega islamizma. Namen pričujočega magistrskega dela je bil izdelati celovito sociološko analizo družbenih vzrokov versko motiviranih terorističnih napadov v zahodnih državah enaindvajsetega stoletja, pri čemer smo se posebej osredotočili na vlogo religije in na teroristične napade v Franciji. Na osnovi obsežnega pregleda teoretičnih in empiričnih znanstvenih prispevkov smo ugotovili, da značilnosti islama kot religije predstavljajo le enega izmed številnih dejavnikov, ki so ključni za razumevanje radikalnega islamizma in njegovega odnosa do Zahoda oziroma za razumevanje družbenih ozadij terorističnih napadov. Enega takih ključnih dejavnikov predstavlja zgodovina konfliktov med Zahodom in muslimanskim svetom. Pomembno vlogo igrajo tudi nekatere značilnosti neoliberalega kapitalizma, ki so prispevale k neugodnemu položaju muslimanskih priseljencev v Franciji in v nekaterih drugih zahodnih državah. Med značilnostmi modernih družb se za razlago radikalnega islamizma kot pomembna izkaže tudi sorazmerno visoka pogostost psihosocialnih problemov posameznikov v smislu odtujenosti ter težav pri ustvarjanju in ohranjanju življenjskega smisla. Ideologija radikalnega islamizma lahko v takšnem svetu posamezniku, še posebej če je ta družbeno marginaliziran in ima pogoste stike z islamom, nudi alternativni življenjski okvir. Ta okvir praviloma ponuja bogato zalogo življenjskega smisla in tudi sicer bistveno bolj ugodno psihosocialno okolje v primerjavi z okoljem, ki ga zagotavlja vztrajanje v položaju marginaliziranega in/ali odtujenega pripadnika moderne družbe.
Ključne besede: terorizem, islam, Francija, Zahod, družbeni dejavniki
Objavljeno v DKUM: 24.09.2019; Ogledov: 883; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (342,29 KB)

10.
Razmerje med vlado in parlamentom po slovenski ureditvi in primeri interpelacij v 9. vladi Republike Slovenije
Saša Horvat, 2018, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Prvi del magistrske naloge zajema razlago ustavnih ureditev treh držav, Združenih držav Amerike, Francije in Slovenije, ter instrumente in institucije, podobne slovenski interpelaciji. Ustavne ureditve so vključene zaradi razumevanja razmerja med parlamentom in vlado, saj to igra ključno vlogo pri sprožitvi procesa interpelacije ter pri postavljanju poslanskih vprašanj. Interpelacija po slovenski ureditvi pomeni formalno vloženo pisno vprašanje skupine deset ali več poslancev z namenom, da bi odstavili bodisi ministra ali vlado. Interpelacija je orodje opozicije, da izpostavi trenutno oblast in jo postavi v položaj, kjer se mora javno zagovarjati. V ta kontekst so postavljeni primeri interpelacije v Sloveniji, ker so primer dejanskega nadzora parlamenta nad delovanjem vlade. Interpelacij se je v naši 26 let stari državi zgodilo kar nekaj, za magistrsko delo smo izbrali obdobje devete vlade Republike Slovenije, ki jo je vodil Borut Pahor. V času od novembra 2008 do februarja 2012 so se zgodile štiri interpelacije, ki so dober primer tega, kako je delovalo določeno ministrstvo v tistem obdobju, kakšen je bil sproten pritisk parlamenta na vlado in stališče opozicije do takratne oblasti. Z najprej opisanim razmerjem med parlamentom in vlado ter s primerjavo z drugimi državami smo pojasnili razmerje v slovenski ureditvi, nato pa s primeri interpelacije prikazali, kako to razmerje deluje v praksi.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Združene države Amerike, kongres, predsednik države, razmerja, delitev oblasti, Francija, Slovenija, parlament, vlada, interpelacija
Objavljeno v DKUM: 25.09.2018; Ogledov: 1225; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 17.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici