| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Značilnosti javno-zasebnega partnerstva v Franciji
Tina Vollmeier, 2020, diplomsko delo

Opis: Javno-zasebna partnerstva, ki so opredeljena kot dolgoročne pogodbe med javnim in zasebnim partnerjem, vse bolj pridobivajo na pomenu. Njihov glavni pomen je zagotavljanje javnih dobrin ali storitev, pri čemer zasebna stranka nosi veliko mero tveganja in odgovornosti za upravljanje. Javno-zasebna partnerstva se uveljavljajo kot inovativno politično orodje, ki – če je uspešno izvedeno – prinese pozitivne rezultate v korist javnega in zasebnega sektorja ter še posebej uporabnikom, ki jim je posamezen projekt prvotno namenjen. Delo diplomskega projekta je sestavljeno iz teoretičnega in analitičnega dela. V poglavjih teoretičnega dela so predstavljeni osnovne značilnosti in elementi javno-zasebnega partnerstva ter poslovna tveganja, ki jih projekti javno-zasebnih partnerstev prinesejo s seboj, navedene pa so tudi posamezne prednosti in slabosti, ki jih lahko pričakujemo pri teh partnerstvih. Ker pa se lahko projekti izvajajo na podlagi dveh različno opredeljenih partnerstev, pogodbenega in institucionalnega, smo opredelili tudi njune značilnosti. V analitičnem delu se posvetimo analizi področja javno-zasebnih partnerstev v Franciji, kjer opredelimo značilnosti s področja zakonodaje in institucij na omenjenem področju. V tem delu diplomskega projekta je prikazana tudi primerjava obsega javno-zasebnih partnerstev in tradicionalnih javnih naročil kot enega izmed orodij za naložbe v infrastrukturo v Franciji. Ob koncu smo predstavili tudi izbrane projekte, pri katerih je bila uporabljena pogodba javno-zasebnega partnerstva. Enega izmed teh projektov smo podrobno analizirali z vidika vsebine, vpletenih podjetij, finančnega okvirja in vpliva projekta na gospodarstvo.
Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, javni partner, zasebni partner, Francija, javni interes
Objavljeno: 14.10.2020; Ogledov: 216; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

2.
3.
Osebna potrošnja v Franciji: empirična analiza
Eva Volmajer, 2019, diplomsko delo

Opis: Osebna potrošnja ponazarja v makroekonomiji eno izmed njenih bistvenih komponent in je sestavina vsakega narodnega gospodarstva. V delu diplomskega projekta se osredotočimo na potrošne funkcije, ki jih opredelimo za Francijo. Kot neodvisne spremenljivke izberemo tiste, za katere menimo, da bodo na podlagi teoretičnih izhodišč in zbranih podatkov najbolje razložile vpliv na potrošnjo v izbrani državi. V teoretičnem delu opredelimo potrošnjo in razmere v francoskem gospodarstvu ter opišemo temeljne oblike potrošnih funkcij. Sledi empirični del, v katerem opredelimo spremenljivke, ekonometrično ocenimo funkcije ter testiramo stabilnost regresijskih parametrov vsakega modela in ustreznost njegove specifikacije. Testirali smo Keynesovo potrošno funkcijo in njeno razširjeno različico z vključeno dodatno pojasnjevalno spremenljivko obrestno mero, Friedmanovo potrošno funkcijo permanentnega dohodka ter Modiglianijevo potrošno funkcijo življenjskega cikla. Modele proučimo v linearni obliki, z izjemo Keynesovega razširjenega modela, ki je v dvojnologaritemski obliki, saj na tak način tudi pri tem dosežemo statistično značilnost vseh koeficientov. Z ustreznimi ekonometričnimi testi na izbranih modelih preverimo veljavnost nekaterih predpostavk metode najmanjših kvadratov, in sicer prisotnost normalne porazdelitve slučajne spremenljivke, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije. Pri izbranih ekonometričnih modelih se je izkazalo, da je v vseh primerih predpostavka o normalni porazdelitvi slučajne spremenljivke izpolnjena, medtem ko preostale predpostavke niso.
Ključne besede: osebna potrošnja, potrošna funkcija, Francija, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov
Objavljeno: 06.12.2019; Ogledov: 371; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
Vloga religije v spletu družbenih dejavnikov terorističnih napadov v Franciji
Ksenja Draškovič, 2019, magistrsko delo

Opis: V zadnjih nekaj desetletjih je predvsem v Zahodnem svetu prišlo do izrazitega porasta terorističnih napadov, ki jih lahko neposredno povežemo z gibanjem radikalnega islamizma. Namen pričujočega magistrskega dela je bil izdelati celovito sociološko analizo družbenih vzrokov versko motiviranih terorističnih napadov v zahodnih državah enaindvajsetega stoletja, pri čemer smo se posebej osredotočili na vlogo religije in na teroristične napade v Franciji. Na osnovi obsežnega pregleda teoretičnih in empiričnih znanstvenih prispevkov smo ugotovili, da značilnosti islama kot religije predstavljajo le enega izmed številnih dejavnikov, ki so ključni za razumevanje radikalnega islamizma in njegovega odnosa do Zahoda oziroma za razumevanje družbenih ozadij terorističnih napadov. Enega takih ključnih dejavnikov predstavlja zgodovina konfliktov med Zahodom in muslimanskim svetom. Pomembno vlogo igrajo tudi nekatere značilnosti neoliberalega kapitalizma, ki so prispevale k neugodnemu položaju muslimanskih priseljencev v Franciji in v nekaterih drugih zahodnih državah. Med značilnostmi modernih družb se za razlago radikalnega islamizma kot pomembna izkaže tudi sorazmerno visoka pogostost psihosocialnih problemov posameznikov v smislu odtujenosti ter težav pri ustvarjanju in ohranjanju življenjskega smisla. Ideologija radikalnega islamizma lahko v takšnem svetu posamezniku, še posebej če je ta družbeno marginaliziran in ima pogoste stike z islamom, nudi alternativni življenjski okvir. Ta okvir praviloma ponuja bogato zalogo življenjskega smisla in tudi sicer bistveno bolj ugodno psihosocialno okolje v primerjavi z okoljem, ki ga zagotavlja vztrajanje v položaju marginaliziranega in/ali odtujenega pripadnika moderne družbe.
Ključne besede: terorizem, islam, Francija, Zahod, družbeni dejavniki
Objavljeno: 24.09.2019; Ogledov: 381; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (342,29 KB)

5.
Razmerje med vlado in parlamentom po slovenski ureditvi in primeri interpelacij v 9. vladi Republike Slovenije
Saša Horvat, 2018, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Prvi del magistrske naloge zajema razlago ustavnih ureditev treh držav, Združenih držav Amerike, Francije in Slovenije, ter instrumente in institucije, podobne slovenski interpelaciji. Ustavne ureditve so vključene zaradi razumevanja razmerja med parlamentom in vlado, saj to igra ključno vlogo pri sprožitvi procesa interpelacije ter pri postavljanju poslanskih vprašanj. Interpelacija po slovenski ureditvi pomeni formalno vloženo pisno vprašanje skupine deset ali več poslancev z namenom, da bi odstavili bodisi ministra ali vlado. Interpelacija je orodje opozicije, da izpostavi trenutno oblast in jo postavi v položaj, kjer se mora javno zagovarjati. V ta kontekst so postavljeni primeri interpelacije v Sloveniji, ker so primer dejanskega nadzora parlamenta nad delovanjem vlade. Interpelacij se je v naši 26 let stari državi zgodilo kar nekaj, za magistrsko delo smo izbrali obdobje devete vlade Republike Slovenije, ki jo je vodil Borut Pahor. V času od novembra 2008 do februarja 2012 so se zgodile štiri interpelacije, ki so dober primer tega, kako je delovalo določeno ministrstvo v tistem obdobju, kakšen je bil sproten pritisk parlamenta na vlado in stališče opozicije do takratne oblasti. Z najprej opisanim razmerjem med parlamentom in vlado ter s primerjavo z drugimi državami smo pojasnili razmerje v slovenski ureditvi, nato pa s primeri interpelacije prikazali, kako to razmerje deluje v praksi.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Združene države Amerike, kongres, predsednik države, razmerja, delitev oblasti, Francija, Slovenija, parlament, vlada, interpelacija
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 555; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

6.
Ludvik IX.
Sabina Žel, 2017, magistrsko delo

Opis: Ludvik IX. (1214–1270), tudi poznan kot Sveti Ludvik, je bil francoski kralj. Zavladal je leta 1226, ko mu je umrl oče, prejšnji francoski kralj Ludvik VIII. Takrat je bil Ludvik IX. še mladoleten, zato je v njegovem imenu delovala kot regentka njegova mati Blanka Kastiljska. Ena najbolj znanih karakternih značilnosti Ludvika IX. je bila njegova pobožnost, o kateri lahko preberemo v več knjigah in tudi virih. Veliko truda je vložil tudi v pridobitev svetih relikvij, za katere je zgradil tudi Saint-Chapelle v Parizu. Izdelati je dal tudi razsvetljeni rokopis Stare zaveze, ki je eno najlepših umetnostnih del katero je ohranjeno še danes. Najpomembnejši vir, ki govori o Ludviku IX., je kronika Jeana de Joinvilla, Življenje Svetega Ludvika, v kateri piše o Ludvikovem križarskem pohodu. Na svojem drugem križarskem pohodu je Ludvik IX. umrl zaradi bolezni. Ime Sveti Ludvik je dobil leta 1297, ko so ga kanonizirali. V sporih med cesarjem Friderikom II. in papeštvom je ohranjal nevtralno stanco, kar pa ni zmanjšalo spoštovanja, ki sta ga papeštvo in cesar čutila do njega. Tudi v domači Franciji se je že v prvih letih vladanja soočal s težavami, ko ga je skupina baronov celo ugrabila. Sledili so politični spori s škofi, v katerih se je izkazal kot neomajen in trden vladar. Za nadaljevanje kraljeve linije se je poročil z Margareto Provensalsko. Po njegovi smrti ga je nasledil sin Filip III.
Ključne besede: Ludvik IX., Sveti Ludvik, Francija, 13. stoletje, križarske vojne
Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 984; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

7.
Telesna samopodoba slovenskih in francoskih osnovnošolcev z vidika gibalne aktivnosti
Darko Pepevnik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V uvodu so predstavljena nekatera dosedanja znanstvena spoznanja o telesni samopodobi mladostnika in njeni povezanosti z gibalno aktivnostjo. Z empirično raziskavo pa smo ugotavljali stopnjo ocenjevanja telesne samopodobe slovenskih in francoskih mladostnikov glede na njihovo gibalno aktivnost. Zanimala nas je tudi povezanost med gibalno aktivnostjo in razsežnostmi telesne samopodobe ter med gibalno aktivnostjo in telesno samopodobo v celoti. Raziskava temelji na priložnostnem, neslučajnostnem vzorcu učencev (n = 1031) slovenskih (n = 566) in francoskih (n = 465) podeželskih in mestnih javnih šol, starih od 11 do 15 let. Iskali smo razlike med učenci glede na njihovo gibalno aktivnost in državo bivanja. Za ugotavljanje telesne samopodobe smo uporabili vprašalnik, ki smo ga povzeli po francoskih avtorjih (Physical Self-Inventory - short form). Ugotovili smo, da so slovenski mladostniki gibalno aktivnejši od svojih francoskih vrstnikov in da imajo gibalno aktivni učenci višjo telesno samopodobo kot gibalno neaktivni. Med gibalno aktivnostjo in telesno samopodobo v celoti smo odkrili obstoj statistično značilne nizke pozitivne povezanosti. Rezultati so pokazali, da med mladostniki ni razlik v ocenjevanju telesne samopodobe glede na državo bivanja. Na splošno pa ugotavljamo, da se večina mladostnikov v primeru športnih kompetenc, telesnega videza, telesne samopodobe, splošne samopodobe in telesne samopodobe v celoti nadpovprečno visoko ocenjuje. Izsledki raziskave kažejo na povezanost gibalne aktivnosti in telesne samopodobe mladostnika. To pomeni, da bi bilo potrebno vsakemu posamezniku ponuditi in omogočiti ustrezno gibalno aktivnost in ga k njej spodbujati tako, da bi stalna dnevna gibalna aktivnost postala del njegovega življenjskega sloga.
Ključne besede: telesna samopodoba, gibalna aktivnost, mladostniki, Slovenija, Francija
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 690; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Pridobitev in prenehanje državljanstva v Sloveniji in Franciji
Borut Ošlak, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga tematizira načine pridobitve in odvzema državljanstva v Republiki Sloveniji in Republiki Franciji. Vsaki osebi namreč pripadajo temeljne pravice in svoboščine, vendar pa vsakemu posamezniku ne pripadajo hkrati tudi državljanske pravice. Te so rezervirane za državljane, ki jih država na podlagi lastne suverenosti podeljuje svojim pripadnikom. Zakoni držav o pridobitvi in izgubi državljanstva temeljijo v glavnem na treh načelih, in sicer: ius sanguinis, ius soli in ius domicili, ter tako osebam podeljujejo državljanstvo po rodu, po kraju rojstva in v redkih primerih na temeljih prebivališča. Od osnovnih načel pa ne odstopata tudi slovenski Zakon o državljanstvu ter francoski Code civil. Na podlagi analize tozadevne zakonodaje in študije dveh primerov sem ugotavljal razlike in podobnosti med slovenskim in francoskim zakonikom. Medtem ko je francoski v primerjavi s slovenskim veliko bolj obširen glede načina pridobitve ter izgube državljanstva, pa oba zakonika stremita k načelu apatridnosti, ki tudi po mednarodnem pravu zagotavlja varnost posameznikom, da ne ostanejo brez statusa državljana.
Ključne besede: državljanstvo, pridobitev in izguba državljanstva, pravice državljanov, apatridnost, Republika Slovenija, Republika Francija.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1404; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (398,05 KB)

9.
ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA IN DEŽELNEGA TVEGANJA FRANCIJE
Urška Kamenik, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo raziskovali poslovno okolje Francije. Danes je zaradi posledic globalizacije svet postal majhen, mednarodno poslovanje pa je za večino podjetij ključnega pomena. Pred vstopom na tuj trg se tako podjetja soočijo z vprašanjem, kateri trg izbrati, z namenom, da ne bi ogrozila svojega obstoja, temveč da bi bila uspešna. Na začetku smo se tako seznanili s pojmom in pomenom poznavanja poslovnega okolja tujega trga in njegovimi dimenzijami. Nato smo se seznanili s pojmom deželnega tveganja tujega trga ter kako ga lahko izmerimo. Pri meritvah je osrednja institucija, na katero smo se v diplomskem projektu oprli, mednarodna institucija Euromoney. V drugi polovici diplomskega projekta smo se osredotočili na analizo poslovnega okolja in deželnega tveganja Francije. Z analizo smo poskušali dokazati, da je Francija z vidikov političnega in ekonomskega okolja ter deželnega tveganja privlačen trg za mednarodno trgovanje in investiranje.
Ključne besede: Poslovno okolje, deželno tveganje, mednarodno poslovanje, Francija
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 1200; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (1008,46 KB)

10.
EKONOMETRIČNA ANALIZA POTROŠNE FUNKCIJE V FRANCIJI
Ines Fras, 2014, diplomsko delo

Opis: Potrošnja je ena izmed najpomembnejših makroekonomskih komponent v gospodarstvu. V našem delu diplomskega seminarja se bomo ukvarjali s problemom potrošne funkcije v državi Franciji. Zbrali bomo podatke, za katere menimo, da bi lahko vplivali na potrošnjo v tej državi. S temi podatki bomo predstavili različne ekonometrične modele ter na podlagi rezultatov izbrali najbolj primernega za obravnavo vpliva dejavnikov na potrošnjo. Model bomo izbrali po empirični analizi, kjer bomo predstavili zbrane podatke in opredelili izbrane spremenljivke, ocenili funkcije in pojasnili osnovne rezultate. Izbrano potrošno funkcijo bomo testirali za ustreznost specifikacije modela in stabilnost parametrov regresijskega modela. Na koncu bomo s primernimi ekonometričnimi testi preverili še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Natančneje, preverjali bomo prisotnost normalne porazdelitve, multikolinearnost, heteroskedastičnosti in avtokorelacije.
Ključne besede: potrošna funkcija, ekonometrična analiza, Francija, metoda najmanjših kvadratov
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 1017; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici