| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ZNANSTVENO DELO FRANCA ŠEBJANIČA O REFORMACIJI IN PROTIREFORMACIJI V PREKMURJU
Natalija Bukovec, 2010, diplomsko delo

Opis: V našem zgodovinopisju je bilo protestantsko gibanje na prekmurskem ozemlju — do nastanka korpusa Franca Šebjaniča - zelo slabo raziskano. Vzroki za to so prav gotovo zgodovinska pogojenost, ločitev Prekmurja od večinskega slovenskega naroda, pomanjkanje in raztresenost zanesljivih virov in tudi pomanjkanje ustrezno usposobljenih slovenskih raziskovalcev. Vidni publicist in kulturni delavec Franc Šebjanič je svoje življenje posvetil raziskavam prekmurske preteklosti, od tega predvsem razvoju reformacije in protireformacije v Prekmurju. Šebjaniču se lahko zahvalimo, da smo dobili doslej najobširnejšo razpravo o protestantizmu med prekmurskimi Slovenci. Njegov namen je bil osvetliti neznane in premalo proučene strani protestantskega gibanja v Prekmurju, kar se mu je v veliki meri tudi posrečilo. Pri svojem proučevanju je opozoril predvsem tri stvari: na porajanje verskega nauka v drugačnem družbenem kontekstu, kot pa je bil v 16. stoletju na Kranjskem; na povezanost vzhodnoslovenskega reformacijskega gibanja z dejavniki in dosežki Trubarjevega kroga, in na brezobziren, doslej neznan ali zamolčan nastop protireformacijskih sil sredi prve polovice 18. stoletja. Šebjanič poleg proučevanja protestantskega gibanja ni zanemaril prekmurskih evangeličanskih piscev. Pri tem je v ospredje postavil predvsem življenje in delo Štefana Küzmiča in Mihaela Bakoša. Šebjanič se je ukvarjal tudi z raziskovanjem prekmurskega protestantskega šolstva. Zelo podrobno je proučil življenje in delo učitelja Adama Farkaša.
Ključne besede: Franc Šebjanič, reformacija, protireformacija, Prekmurje, literatura, šolstvo.
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 2153; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (27,57 MB)

2.
ANALIZA ARGUMENTACIJE NA ŽUPANSKIH VOLITVAH 2010
Jasmina Godec, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Argumentacija kot logično veljavno sklepanje v družbenem političnem življenju, bi morala biti nesporen in osrednji instrument slehernega županskega kandidata, s poglavitnim ciljem: prepričati občane in občanke s svojimi stališči. Na ta način naj bi mu občanke in občani tudi zaupali vodenje mesta. V diplomski nalogi v teoretičnem okviru najprej obravnavamo retoriko in argumentacijo. Nato predstavimo uporabo retorike v političnem prostoru, se seznanimo s stanjem argumentacije v političnem in javnem prostoru na splošno. Sledi empirični del, ki vsebuje analizo retoričnih in argumentativnih elementov govorov in besedil Tomaža Kanclerja ter Franca Kanglerja, v času volilne kampanje v različnih medijih na vodilno temo Evropska prestolnica kulture. Na osnovi analize argumentov po Toulminovem modelu, smo glede na kriterije veljavne argumentacije ocenili, da gre za izjemno nekvalitetno argumentacijo, ki vsebuje ceneno retoriko, populizem in demagogijo. Ob tej ugotovitvi je sila zaskrbljujoče tudi dejstvo, da kandidat kljub navedenemu, s tovrstnim načinom lahko doseže zmago na županskih lokalnih volitvah, kot je razvidno iz našega pričujočega dela.
Ključne besede: retorika, argumentacija, Toulmin, volilna kampanja, Franc Kangler, Tomaž Kancler, Evropska prestolnica kulture.
Objavljeno: 22.09.2011; Ogledov: 9732; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

3.
BOTANIČNO IZRAZJE PRI JANEZU KOPRIVNIKU
Nina Ditmajer, 2012, diplomsko delo

Opis: Slovenska botanična terminologija doslej še ni bila sistematično obdelana. Zato je v diplomski nalogi najprej prikazan splošen pregled oblikovanja slovenskega strokovnega izrazja, nato pa razvoj slovenskega botaničnega izrazja, katerega začetki segajo v 18. stoletje, Botanični terminološki slovar pa smo dobili leta 2011. Janez Koprivnik je predstavljen kot učitelj naravoslovja in kot pisec pomembnih šolskih učbenikov, člankov in monografij. Diplomska naloga se ukvarja z botaničnim izrazjem, uporabljenim v dveh delih Janeza Koprivnika, in sicer v članku O oprašbi in oplodbi pri rastlinah javnocvetkah, semenčnicah ali semenoplodnicah (1905) in knjigi Domači vrtnar (1903). Najprej je prikazana jezikovnozvrstna analiza besedil, sledi analiza botaničnega izrazja. Iz analize botaničnega izrazja je razvidno, da tovrstno izrazje še ni bilo enotno in uveljavljeno v vseslovenskem prostoru. Koprivnik je navajal ogromno sopomenk za rastlinska imena. Poskušal je uveljaviti nekatere izraze iz štajerskega prostora ali pa je predlagal svoj izraz. Za imena višjih rastlinskih taksonov je uporabljal samo slovenska poimenovanja. Koprivnikovo botanično izrazje je natančneje primerjano s Pleteršnikovim v njegovem Slovensko-nemškem slovarju (1894/95) in s sodobno botanično terminologijo v Botaničnem terminološkem slovarju (2011). V slovarju, ki smo ga izdelali na koncu diplomske naloge, prinašamo še primerjavo z dvema slovarjema: Slovarjem slovenskega knjižnega jezika in Murkovim Slovensko-nemškim slovarjem, ter z dvema pomembnima avtorjema: Ivanom Tuškom in Francem Pircem. Ugotovitve iz slovarja so ustrezno prikazane v zaključku diplomske naloge.
Ključne besede: Janez Koprivnik, botanika, botanično izrazje, Maks Pleteršnik, Ivan Tušek, Franc Pirc, Anton Murko, Botanični terminološki slovar
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 1455; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
REKONSTRUKCIJA ŠERBECOVE VILE V MURSKI SOBOTI, ARHITEKTA FRANCA FERIJA NOVAKA
Miha Domjan, 2012, diplomsko delo

Opis: Rekonstrukcija objekta Vile Šerbec v M. Soboti bi za mesto pomenila ne le novo-staro arhitekturo z možnostjo uporabe objekta, ampak tudi novo kulturno-turistično točko. Novakova arhitektura je do leta 1960 oblikovala razvoj mesta iz urbanističnega in arhitekturnega vidika. Vila Šerbec je bila zasnovana v obdobju Novakovega izobraževanja pri arhitektu Le Corbusierju v Parizu. Zgradba je zaradi spremembe namembnosti (poslovni prostori) v celoti spremenila podobo. Pritličje, ki je bilo povsem odprto, so uporabili za sprejem strank, streha se je nadzidala v mansardo. Deli prvotne stavbe pa so vidni še danes – nosilni stebri, kamnita stena, balkon in podaljšano okno. Naloga predstavlja arhitekturno rešitev celotne rekonstrukcije objekta.
Ključne besede: rekonstrukcija, Vila Šerbec v Murski Soboti, arhitek Franc Feri Novak
Objavljeno: 25.09.2012; Ogledov: 2409; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (10,74 MB)

5.
MALA PLASTIKA FRANCA BERNEKERJA
Petra Zemljič, 2013, diplomsko delo

Opis: Franc Berneker je v generaciji slovenskih akademskih kiparjev, ki je bila kakovostno in slogovno neenotna, prvi prekinil z akademizmom ter svoj kiparski izraz obogatil s sočasnimi umetniškimi tokovi ter gibanji, hkrati pa kot sopotnik impresionistov in član kluba Sava bistveno prispeval k nastanku in uveljavitvi sodobne slovenske umetnosti. Kiparski razvoj Franca Bernekerja se je začel na pragu 20. stoletja, ko je v konservativnem akademskem okolju umetnosti še prevladoval realističen kiparski izraz, ki je dobival vso podporo premožnih meščanov. Na dunajski akademiji je še vedno prevladoval akademski realizem, podprt z neobarokom, medtem ko očitnejši modernizmi niso bili dovoljeni, vendar je v delih nekaterih umetnikov vseeno mogoče opaziti odmeve novih sočasnih slogovnih tendenc: elemente secesije, simbolizma, socialnega realizma, novega klasicizma ter oblikovne in vsebinske poteze Rodinovega kiparstva. Tudi pri analizi Bernekerjevega začetnega ustvarjanja lahko izluščimo prevladujoče vplive oziroma nove slogovne tendence, ki jim je kipar (ne)posredno sledil. Oblikovno, manj vsebinsko, se je preko močnega vpliva, ki ga je imel Rodin na sočasno evropsko kiparstvo, naslonil predvsem na Rodinovo kiparstvo Prav slikovita oziroma impresionistična modelacija, ki odseva notranje napetosti ter dinamiko figure in povzroča nemirno trepetanje svetlobe na površini ter tako bistveno razgiba figuro, je rodinovski princip, ki se ga je kipar vedno znova posluževal tako v portretih, kiparskih skupinah kot tudi spomeniških osnutkih. Vendar pa umetnine jasno dokazujejo kiparjevo sposobnost ter umetniško avtonomnost, da ne sledi zgolj izbranemu slogovnemu izrazu, temveč tako tradicionalne kot moderne kiparske usmeritve podredi svojemu umetniškemu čustvovanju in ustvarja novo celoto. Bistvena značilnost, ki zaznamuje umetnika, je namreč tematika njegovih del. S svojim osebnim lirizmom (material je želel oživiti tako, da bi postal življenje, ki ga je sam videl) in s tem povezano mehko modelirano kiparsko formo, razkrojeno s slikovnimi pobliski površine, se je odrekel akademskemu realizmu in se približal rodinovskemu izrazu. Bernekerjevo malo plastiko le formalno opredeljujejo centimetri, bolj pa njena specifična tematika in plastična struktura, ki je edinstvena v vsakem materialu in obliki. Berneker je namreč v svojih malih plastikah izkoriščal nakopičeno znanje evropske kiparske tradicije in ga podredil svojim idejam ter kiparskemu izražanju. Pomen male plastike v Bernekerjevem opusu vsekakor ni zanemarljiv, čeprav je kipar svoja najboljša dela ustvaril predvsem s portretiranjem različnih osebnosti. Portretiranju se je Berneker posvečal že od najzgodnejših študijskih let in tako ustvaril mnogo portretov, ki so v njegovem ustvarjalnem opusu najštevilčnejše zastopani. Prav v portretiranju je kontinuirano dokazoval svojo nesporno nadarjenost: prepoznamo ga lahko kot odličnega portretista s posluhom za upodobljeno osebo in njegovo notranje čustvovanje, hkrati pa je tudi oblikovno posegal po kiparskih novostih svojega časa. Ob Bernekerjevih portretih predstavljajo poetične kiparske skupine enega od vrhuncev njegovega ustvarjanja, s katerim je požel priznanje svojih sodobnikov in si utrdil svoje mesto v slovenskem kiparstvu.
Ključne besede: Franc Berneker, mala plastika, socialna tematika, Bernekerjeva melanholija in doživljanje sveta, simbolika in vtkanost osebnega pesimizma
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 1351; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

6.
SODNI POSTOPKI PRED IN PO LETU 1830 (SODNI RED CESARJA JOŽEFA II. IN FRANCA II. )
Antonio Poštenjak, 2014, diplomsko delo

Opis: Sodni postopki predstavljajo izjemno široko pojmovno usmeritev samega dogajanja in postopanja pred sodiščem. Sam pojem, vsebina, sam potek, način sojenja, pristojnosti, kazni, sama funkcija sodišča, ter uporaba prava se je skozi zgodovino izjemno spreminjala. Pojem sodnih postopkov opredeljuje pravni terminološki slovar, ki kot "sodne" navaja določena zaključena pravna dejanja ali postopanja pred sodišči, za "postopke" pa pravi, da gre za določen proces ali skupek dejanj. Postopanja pred sodišči ali sodne postopke je potrebno za boljše razumevanje ter neko sistematično obdelavo umestiti v zgodovinsko obdobje. Omeniti je potrebno krvno sodstvo (Blutgericht), ki se je pojavilo šele nekje v poznem srednjem veku, kot oblika sodnih procesov, za katere pa je bilo značilno, da se je odločalo o življenju in smrti obdolženega, ki pa je bil v večini primerov storilec težkih kaznivih dejanj. Za krvno sodstvo je bilo značilno še posebej okrutno mučenje obdolžencev, kar je največkrat pripeljalo do priznanj kaznivih dejanj, nemalokrat pa je bilo priznanje izsiljeno, ter plod nečloveških muk in trpljenj, med samimi mučenji. V tem času je poleg navedenega bila aktualna še tortura (torture), je oblika nasilnega poseganja v pravice posameznika, v psihični in (ali) fizični sferi. Zaradi takratne miselnosti ljudi, ki je visoko cenila priznanje so organi sodnega postopka morali doseči priznanje z kakršnimikoli metodami. Do omilitve teh strahotno krutih postopkov pride leta 1507 s sprejemom Bamberške odredbe, ki omili kruto metodiko in same kazni. Dokončno omilitev pa je s Constitutio Criminalis Carolina upeljal cesar Karel V. Habsburški leta 1532. V letu 1514 je prišlo do podelitve pomembne pravice Ljubljančanom v obliki Malefičnega privilegija, ki jim je omogočal izvrševanje krvnega sodstva v primerih težjih kaznivih dejanj, sodišča pa so tako dobila status privilegiranih deželnih sodišč. Čarovniški procesi in preganjanje čarovnic so še en element srednjeveškega sodstva. Kaznovanje se je razlikovalo v odvisnosti od obtožbe, vendar je Kazenski zakonik Karla V. že podrobno urejal kaznivo dejanje čarovništva, čaranja ali veščarije. Če so bili navedeni dejavniki izpolnjeni je prišlo do zaslišanja in posledično do same torture. Za vodenje samega čarovniškega procesa je bilo potrebno privilegirano sodišče ali pa prisotnost deželnoknežjega krvnega sodnika. Zanimiva je tudi tajnost postopka, ki pozna le javno razglasitev sodbe, brez možnosti pritožbe. Do končnega konca tega sramotnega obdobja zgodovine je prišlo šele s spremembo miselnosti ljudi v času Marije Terezije, ki je čarovništvo "ukinila". Po koncu obdobja čarovništva pridemo do gorskih pravd in gorskega prava, ki je bilo nek skupek pravnih pravil, ki so urejala pravna razmerja na gorah. V primeru nesoglasij je prihajalo do gorskih pravd, sodnih postopkov skupnosti na gori, ki so lahko sodile v premoženjskih, upravnih in manj pomembnih kazenskih zadevah. Deloma novejše obdobje se je začelo z obdobjem pravnega absolutizma in Jožefa II., okrog leta 1700 z razvojem manufaktur. Glavne značilnosti obdobja so pragmatična sankcija ter ustanavljanje različnih upravnih uradov. Jožef II. s svojimi številnimi reformami loči sodstvo od uprave z ustanovitvijo vrhovnega pravosodnega urada, ki je v njegovi dobi postalo prvo tretje instančno sodišče, na katero so se vlagale pritožbe, v primeru, da se stranke niso strinjale z razsodbo, ter so želele vložiti pravno sredstvo. Jožef II. je opisane dogodke nadgradil s sprejemom Zakona o kriminalnih zločinih in kriminalnih kaznih s katerim je uvedel prvo jasno formulacijo načela, da je za kaznovanje potreben naklep in prosta volja, ter pomembno omejil uporabo smrtne kazni. V njegovem zakoniku so se pojavila posebej obdelana kazniva dejanja zoper vladarja in državo. Dodatno pojasnilo in še novejši zakonik je bil sprejet leta 1803 v okviru Zakonika o zločinih in težkih policijskih prestopkih, ki prvi uvede institut olajševalne okoliščine zara
Ključne besede: Krvno sodstvo, Malefični privilegij, Constitutio Criminalis Carolina, Constitutio Criminali Theresiana, Marija Terezija, Jožef II., Franc II., Code penal, ODZ
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 843; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (874,61 KB)

7.
Franc Pediček: Pedagogika danes
Martin Kramar, 1993, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: Pediček, Franc: Pedagogika danes, ocene in poročila
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 593; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

8.
MEŠKOVA KRATKA PROZA - TRADICIONALNI IN LIRSKO-MEDITATIVNI MODELI
Tadeja Jezernik, 2016, diplomsko delo

Opis: Franc Ksaver Meško je že v svoji mladosti kazal zanimanje za književnost. Tekom let je to le še nadgrajeval s svojimi prispevki, ki so se shranili v slovenski literarni spomin. Njegov opus sega od poezije in dramatike do proze, kateri se je največ posvečal. Diplomsko delo predstavlja njegove kratkoprozne zbirke, izdane v obdobju moderne, in podrobnejšo analizo dveh kratkoproznih zbirk Ob tihih večerih in Mir božji, ki veljata za njegovi najboljši deli. Osredotočili smo se na dva modela kratke pripovedi, ki sta bila prisotna v obdobju moderne. Tradicionalni model kratke pripovedi se izoblikuje že v 2. polovici 19. stoletja z Jenkom, Jurčičem, Kersnikom in Tavčarjem. Lirsko-meditativni model kratke pripovedi pa se formira v obdobju moderne z nastopom Ivana Cankarja. Ugotovili smo, da se je Meško posluževal obeh modelov. Z lirsko-meditativnimi črticami je dosegel spoštovan status, saj je bil eden redkih sopotnikov moderne, poleg Zofke Kveder, ki se je približal Cankarjevemu inovativnemu modelu kratke pripovedi. V diplomskem delu smo opravili motivno-tematsko analizo prej omenjenih dveh kratkoproznih zbirk. S komparativno metodo smo dela primerjali med seboj ter iskali podobnosti in razlike med njimi. V obeh zbirkah prevladuje lirsko-meditativni model kratke pripovedi, kjer opazimo temo hrepenenja. V redkih pripovedih Meško ostane blizu tradicionalnemu modelu, kjer je epičnost močneje izražena, v črticah pa prevladuje socialna tematika. V lirsko-meditativnih črticah Meško liričnost ustvarja s čustvenimi izpovedmi, meditacijami, ritmizacijami, retoričnimi figurami in metaforiko. Opravili smo tudi analizo metaforike v lirsko-meditativnih črticah, ki je pokazala na pogosto rabo epitetov, komparacij, personifikacij in glagolskih metafor.
Ključne besede: Franc Ksaver Meško, kratka proza, slovenska moderna, tradicionalni in lirsko-meditativni model kratke pripovedi, motivi in teme, lirsko-meditativne črtice, metaforika
Objavljeno: 05.08.2016; Ogledov: 501; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1021,44 KB)

9.
JEZIKOSLOVNO DELO FRANCA MALAVAŠIČA
Mojca Maroh, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen Franc Malavašič kot pomemben slovenski jezikoslovec, slovničar, prevajalec, urednik in publicist. Prizadeval si je za izobraževanje in ozaveščanje ljudi na področju jezikovne rabe ter utrjevanje slovenskega knjižnega jezika. Poskušal je uveljaviti stalna slovnična in pravopisna pravila. Ugotovljeno je bilo, da se je pri pisanju Slovenske slovnice za perve slovenske šole v mestih in na deželi (1849) zgledoval po predhodnih avtorjih, zlasti po Jožefu Muršcu, ob tem pa je uvajal tudi posamezne novosti. Kot intelektualec tistega časa je svoje ideje in pobude na področju rabe jezika, zlasti pri prizadevanju za uveljavitev gajice, izražal v časopisu Pravi Slovenec, s katerim je želel predstaviti svoj sodoben pogled na utrjevanje jezikovne norme in svoje prizadevanje za njeno poenotenje. S slovnico je želel pomagati tudi manj izobraženim pri pisanju posameznih vrst besedil. Po Ramovševem mnenju je Slovenska slovnica za perve slovenske šole v mestih in na deželi (1849) ena najbolje izdelanih slovnic tistega časa.
Ključne besede: slovnica, Franc Malavašič, slovenski slovničarji, slovnična terminologija, časopis Pravi Slovenec
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 423; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

10.
Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice
Bojan-Ilija Schnabl, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija o koroški deželni ustavi iz leta 1849 ter njenih širših izvorov in posledic je temeljno zgodovinopisno delo, ki sloni na izvirni raziskavi in analizi zgodovinskih virov, na inovativnih interdisciplinarnih pristopih ter na terenskem delu. Razkriva številne nove aspekte regionalne ustavno-pravne, pravne, politične ter socialne in jezikovne zgodovine. Združuje znanstvene metode in pristope različnih zgodovinopisnih in znanstvenih šol, tako avstrijskega ustavno-pravnega zgodovinopisja, družbeno-političnega zgodovinopisja novejšega časa v Republiki Sloveniji ter francosko tradicijo strokovne terminologije in se s tem metodično in sistemsko uvršča v izviren evropski medkulturni znanstveni diskurz. Namen je dokazati, da je deželna ustava iz leta 1849 vsekakor pravno-zgodovinsko in znanstveno-teoretično relevantna (in s tem disertabilna), četudi do sedaj še ni bila širše recipirana in vključena v pravno in politično zgodovinopisje tako na avstrijskem Koroškem in v Avstriji kot v Sloveniji. Namen je tudi dokazati, da je bila ustava veljavna in vsaj delno uveljavljena, četudi gotovo ne v vseh njenih delih, ter da je zagotovo imela ustavno-pravne posledice in da je vsekakor bila umeščena v takratni pravni in tudi družbeni sistem kronovin habsburške monarhije. Hkrati je namen dokazati, da je to dejstvo imelo določene zelo konkretne posledice za deželo Koroško (npr. dvojezični deželni zakonik med letoma 1850 in 1859, uradni dvojezični krajevni imeniki za célo deželo ter v določeni meri glede njenih družbenih učinkov celó ustanovitev Mohorjeve) ter da je tudi še danes relevantna za zgodovino oz. zgodovinopisje Avstrije in avstrijske Koroške ter koroških Slovencev in Slovencev v habsburški monarhiji. Sama edicija zgodovinskih krajevnih imenikov predstavlja najobširnejši sklad regionalnih slovenskih endonimov ter empirični in pravno-normativni prikaz jezikovnega stanja v deželi od sredine 19. stoletja dalje. Prosopografija številnih akterjev presega tradicionalne izključujoče se etnične kategorije »lastnega« in »tujega« oz. »odtujenega« in omogoča nova spoznanja o družbenih razvojih tega časa. Posebej zanimive so številne kratke biografije vse-avstrijskih akterjev, saj so bogat vir informacije za slovensko ciljno publiko, ker so biografije, ki se v veliki meri naslanjajo na avstrijske (oz. neslovenske) vire, obogatene z dognanji iz “slovenske” perspektive in/ali prvič predstavljajo osebnosti v njihovem zgodovinskem in ustavno- ali državno-pravnem zgodovinskem kontekstu slovenski publiki. Obsežne raziskave zgodovinopisne terminologije prispevajo k medkulturnem znanstvenem diskurzu, saj so bistvene za preseganje kognitivnih disonanc tudi v znanosti. Aspekti starejše zgodovine služijo kot konceptualni državno-pravni okvir, saj potrjujejo aspekte zgodovinske in pravne kontinuitete, ki so relevantni za razumevanje umestitve koroške deželne ustave v družbenem kontekstu: Personalni princip je rezultat inovativnih terenskih in arhivskih raziskav o kosezih s Celovškega polja, katerih pravne sledi lahko zaznamujemo v nekaterih današnjih katastrskih občinah, torej v aktualnem avstrijskem pravnem sistemu. Prikaz političnih pojmov in enot na širšem geografskem območju (Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija) prispeva k razumevanju njihovih državno-pravnih funkcij tudi v luči kasnejših ustavnih razvojev. Podroben prikaz vseh cislajtanskih državnih in koroških deželnih ustav ter njihovih volilnih redov habsburške dobe omogoča razumevanje zgodovinskih ustavno- in državno-pravnih razvojev ter predstavlja hkrati prvo monografsko predstavitev celotne tudi slovenske ustavne zgodovine v habsburški dobi. Edicija slovenskih ustavnih dokumentov zgodnjekonstitucionalne dobe prvič združuje vsa ustavna zgodovinska besedila avstrijske polovice dvojne monarhije in je po svoje izvirno znanstveno delo, ki omogoča nadaljnje raziskave ustavnosti v ostalih t.i. slovenskih deželah oz. deželah z avtohtonim slovenskim prebivalstvom.
Ključne besede: Ustava, ustavna zgodovina, zgodovinopisje, kognitivne disonance, Koroška, Avstrija, koroški Slovenci, volilni red, deželni jezik, Janez N. Šlojsnik / Schloissnigg, kosezi, Zlata bula 1356, ideologija slovenske nadvojvodine Koroške, Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija, Franc Ksaver Lušin / Luschin, Jakob Peregrin Paulič / Paulitsch, Ignac Franc Zimmermann, Franc Ksaver Kutnar, revolucija 1848, Pillersdorfska ustava, Kroměřižški ustavni osnutek (Kremsierer Entwurf), Oktroirana marčna ustava, Silvestrski patent, koroška deželna ustava, Dunajski književni dogovor, državni zakonik (Reichsgesetzblatt), deželni zakonik (Landesgesetzblatt), krajevni imenik, 1849, 1854, 1860, Politična uravnavna deželna komisija (Landesorganisierungskommission), oktobrska diploma (Oktoberdiplom), februarski patent (Februarpatent), deželni statut, Avstro-ogrski kompromis (Ausgleich), decembrska ustava (Dezemberverfassung), 1867, Ivan Žolger, Kranjska, Štajerska, Goriško in Gradiško, Trst.
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 1023; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (10,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici