| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Povračilo investicije za samooskrbo s sončno elektrarno pri spremenjenem obračunu
Klemen Bohorč, 2021, diplomsko delo

Opis: Zaradi zahtev po razogljičenju energetike se gospodinjstva vse pogosteje odločajo za samooskrbo z električno energijo. Takšno samooskrbo pogosto dosežejo s pomočjo fotovoltaike. V diplomski nalogi smo predstavili načrtovanje sončne elektrarne, analizirali proizvedeno in porabljeno električno energijo ter primerjali s tremi različnimi obračuni električne energije. S pomočjo programa RETScreen smo glede na lego in naklon postavitve izračunali število modulov, ki bi zadostovali za postavitev 11 kW sončne elektrarne. Nato smo v programu izračunali še približno proizvodnjo električne energije za obravnavani primer. Ugotovili smo, da se sončna elektrarna izplača samo v primeru, ko se poraba in proizvodnja ne spreminjata ter se uporablja letni obračun električne energije. V vseh drugih primerih proizvede elektrarna primanjkljaj električne energije.
Ključne besede: obnovljivi viri, fotovoltaika, neto meterjenje, polletni obračun, mesečni obračun.
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 75; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

2.
Tehnično - ekonomska analiza izgradnje sončne elektrarne na stavbah energetike maribor
Matija Meden, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja tehnološki in ekonomski vidik izgradnje sončne elektrarne na funkcionalnih površinah podjetja. V našem konkretnem primeru na parkirišču in skladišču podjetja Energetika Maribor. Sončna elektrarna bo namenjena samooskrbi oziroma zmanjšanju stroška električne energije v podjetju in uvajanju OVE. V delu so analizirane različne variante postavitve sončnih modulov s pomočjo programskega paketa PV*Sol, zakonodajna izhodišča in zakonodajni modeli, ki jih je treba upoštevati pred izgradnjo in ekonomska analiza, ter predstavitev rezultatov in poročilo o najdonosnejši opciji.
Ključne besede: Fotovoltaika, obnovljivi viri energije, sončna energija, samozadostnost, subvencije, ekonomika pridobivanja energije s fotovoltaiko
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 231; Prenosov: 0

3.
Uporaba inverzne geometrijske konfiguracije za razvoj senzorskih in elektrokromnih trakov
Martin Rozman, 2020, doktorska disertacija

Opis: Optoelektronika je del naravoslovnih ved, ki se ukvarja s pretvorbo svetlobnega odziva v električni signal ali obratno. Primera takšnih sistemov sta elektronski papir (električni signal se pretvori v svetlobni) in sončne celice (svetlobni signal se pretvori v električni). Pri elektronskem papirju govorimo o pojavu elektrokromizma, medtem ko pri sončnih celicah govorimo o fotoefektu. Oba sistema sta po principu izgradnje precej podobna, saj po navadi uporabljata vsaj eno optično transparentno elektrodo (OTE), protielektrodo ter elektrolit, ki interagira z aktivno komponento, nanešeno na OTE. Optično transparentne elektrode tako predstavljajo ozko grlo razvoja novih aplikacij, saj imajo omejeno specifično električno prevodnost, prav tako pa je izdelava teh elektrod dražja in zahtevnejša od navadnih kovinskih elektrod. Glavno omejitev optoelektronskih naprav je doslej predstavljal izbor materialov za OTE, saj so ti omejeni na steklene ali plastične nosilce z naprašeno kovino ali kovinskim oksidom ter na prevodne prosojne polimere. Za razliko od prosojnih nosilcev s prevodno snovjo in prevodnih polimerov je tehnologija izdelave kovinskih folij precej starejša. Le-te niso prosojne, zaradi česar v industriji izdelave zaslonov niso zaželene, vendar jih odlikujejo odlične mehanske in kemijske lastnosti ter izjemna temperaturna vzdržljivost. Kovinske folije imajo tudi v praktično vseh primerih višjo specifično prevodnost od OTE, zaradi česar bolje prevajajo električni tok. Iz znanstvene literature je razvidno, da vse praktične elektrokromne naprave in fotosenzorji potrebujejo vsaj eno optično prosojno elektrodo. Namen doktorske disertacije je omogočiti nove načine izgradnje optoelektronskih naprav, ki bodo uporabljali novo geometrijsko konfiguracijo. Le-ta bo uporabna tako za sestavo elektrokromnih naprav, kot tudi fotosenzorjev. Ker je praktično nemogoče narediti elektrokromno napravo ali fotosenzor v konfiguraciji, kjer sta neprosojni elektrodi ena na drugi z vmesno plastjo elektrolita, je treba uvesti nekaj rešitev, da lahko naredimo polprosojne optične elektrode ali pa moramo napravo sestaviti na takšen način, da neprepustnost kovinskih elektrod za svetlobo ne bo predstavljala problema. Na osnovi geometrijskih modifikacij je mogoče omenjene elektrokemijske sisteme prilagoditi tako, da za svoje delovanje ne potrebujejo OTE. Na tak način je mogoče sestaviti elektronski papir ali sončne celice v obliki traku, upogljivih plošč ali tankih vrvi. Težava, ki nastopa hkrati z geometrijo sistema, pa je optimizacija elektrokemijskega sistema. Ta zahteva ustrezno kombinacijo kovinskih elektrod, elektrolita in elektrokromne ali fotovoltaične reakcije ter optimizacijo časovnega odziva, ki je v večini primerov odvisen od difuzije ionov v sistemu. V doktorski disertaciji je tako prikazanih nekaj primerov, ki se ukvarjajo z razvojem optoelektronskih naprav v novi geometrijski konfiguraciji »inverznega sendviča«, del disertacije pa se ukvarja s primernimi mehanizmi, ki lahko delujejo v tej inovativni konfiguraciji. Z novimi geometrijskimi pristopi bi bilo mogoče v prihodnosti izdelati nove robustne elektrokemijsko aktivne tkanine in trakove tako za namen spreminjanja barve (elektrokromizem) kot za potrebe pridobivanja cenejše električne energije ali za detekcijo svetlobnega odziva (fotovoltaika).
Ključne besede: geometrijska konfiguracija, inverzni sendvič, elektrokromizem, fotovoltaika, nerjavno jeklo, difuzija
Objavljeno: 25.11.2020; Ogledov: 361; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (49,32 MB)

4.
Razvoj odločitvenega modela za izbiro mikro sončne elektrarne v gospodinjstvih
Boris Čižman, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu raziskujemo aktualno področje obnovljivih virov energije (OVE) za pridobivanje električne energije, to je sončno sevanje. Glavni problem pri namestitvi sončne elektrarne je optimalna izbira in načrtovanje mikro sončne elektrarne (MSE) glede na različno porabo električne energije v posameznem gospodinjstvu v povezavi z geografsko lokacijo, lego objekta v prostoru in konstrukcijo stavbe. Poleg običajnih porabnikov električne energije imamo lahko v gospodinjstvu tudi druge porabnike, kot so električna vozila (EV) in toplotne črpalke (TČ) ali kaj tretjega. V magistrskem delu smo se osredotočili na poglobljeno analizo samega koncepta sončne elektrarne in predstavili pripadajočo programsko opremo in ustrezne podatke, ki so bili potem podlaga za ekonomsko-tehnični model. V nadaljevanju smo predstavili razvoj ekonomsko-tehničnega odločitvenega modela. Rezultati temeljijo na konkretnih izračunih upravičenosti nabave MSE v gospodinjstvu glede na vračilo investicije v okviru omejitev (največja dovoljena moč elektrarne, mikro lokacija, pozicija sončne elektrarne na objektu). Posplošen ekonomsko-tehnični odločitveni model omogoča bodočim uporabnikom – investitorjem optimalno izbiro MSE in vključuje tudi možnost investicije v EV in TČ. Predstavljene pa so tudi nadaljnje možnosti razvoja in ustrezna priporočila.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, mikro sončna elektrarna, fotovoltaika, odločitveni model, neto meritev, informacijski sistemi
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 301; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

5.
Preračun postavitve sončne elektrarne na streho podjetja Arcont IP
Sandi Sukič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljeno načrtovanje sončne elektrarne, analiza porabljene in proizvedene električne energije ter finančna analiza. Ugotovimo, da je potencial sončnega sevanja na lokaciji dokaj ugoden. Načrtovanja se lotimo s preračunom uporabne velikosti strehe, gibanja sonca in senc, katerih vpliv je negativen. Tako določimo postavitev in število modulov ter tudi moč sončne elektrarne. Nato simuliramo izplen elektrarne in jo primerjamo s predvideno porabo električne energije. Ugotovimo, da sončna elektrarna proizvede premalo energije za popolno samooskrbo ter da se investicija zaradi velikosti elektrarne povrne le v primeru, da se prijavimo na razpis za subvencijo.
Ključne besede: sončna elektrarna, fotonapetostni sistem, fotovoltaika, obnovljivi viri energije
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 420; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (4,98 MB)

6.
Primerjava eksergijskega izkoristka sistema PV - toplotna črpalka in solarnih kolektorjev - električni uporovni grelnik za stanovanjsko hišo
Blaž Šaše, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bila primerjava eksergijskega izkoristka sistema PV – toplotna črpalka in sistema solarni kolektorji – električni uporovni grelnik v stanovanjski hiši z obstoječim sistemom ogrevanja samo z električnim uporovnim grelnikom in določitev njihovih ekonomičnosti. Na osnovi gradbene dokumentacije in slovenskega standarda za ogrevalne sisteme v stavbah SIST EN 12831, ki je metoda izračuna projektne toplotne obremenitve, sem določil transmisijske toplotne izgube stanovanjskega objekta pri geografsko izmerjeni projektni zunanji temperaturi. Za vse sisteme sem nato na podlagi predhodno izračunanih toplotnih izgub preračunal energijske in eksergijske izkoristke ter jih analiziral. Na koncu je sledila analiza finančne učinkovitosti obeh sistemov v primerjavi z obstoječim ogrevalnim sistemom.
Ključne besede: eksergija, fotovoltaika, solarni kolektorji, toplotna črpalka, električni uporovni grelnik
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 216; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

7.
Primerjava SVM, MLR in PCA metod pri napovedovanju fotovoltaične proizvodnje v sloveniji
Anja Goričan, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaradi teženj po trajnostni in obnovljivi energiji se v elektroenergetski sistem priključuje vedno večji delež fotovoltaičnih virov elektrike. Stabilnost elektroenergetskega sistema je ena ključnih nalog, ki jo mora zagotavljati operater prenosnega omrežja. Ob vedno večjem deležu fotovoltaike v sistemu je to vedno težje zagotavljati, saj se vrednosti proizvodnje fotovoltaičnih virov elektrike spreminjajo nepredvidljivo. Deležniki elektroenergetskega sistema pa morajo vnaprej zagotoviti usklajenost porabe in proizvodnje električne energije. V ta namen pregledamo vpliv različnih metod na napovedovanje proizvodnje fotovoltaike na območju Slovenije. Ob vplivu napovedovalnih metod preverjamo tudi vpliv napovedanega in realnega vremena na proces modeliranja in napovedovanja. V prvem delu magistrskega dela pregledamo osnovne matematične pojme, ki jih potrebujemo za nadaljnjo teorijo o napovedovalnih metodah. Nato predstavimo matematične koncepte metod napovedovanja. V drugem delu se osredotočimo na prikaz rezultatov napovedovanja po napovedovalnih metodah in različnih vhodnih podatkih. Po pregledu rezultatov ugotovimo, da se na predstavljenem kontekstu napovedovanja najbolje obnese metoda podpornih vektorjev z radialnim jedrom. Upoštevati moramo tudi predprocesiranje podatkov, saj je pred napovedovanjem potrebno podatke preslikati z metodo glavnih komponent. Pomemben delež k izboljšanju napake pri napovedovanju prinese tudi uporaba dejanskih podatkov o vremenu, ki se uporabijo v procesu modeliranja.
Ključne besede: fotovoltaika, napovedovanje fotovoltaične proizvodnje, metoda podpornih vektorjev, metoda glavnih komponent, multipla linearna regresija
Objavljeno: 20.11.2019; Ogledov: 624; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

8.
Grafični pristop k izbiri zaščite pred delovanjem strele za sončne elektrarne
Gašper Povše, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so opisane sončne elektrarne in postopek fotovoltaike. Predstavljena in opisana je tudi zaščita sončnih elektrarn pred direktnimi in posrednimi poškodbami zaradi udara strele, saj je potrebno za nemoteno in varno obratovanje sončnih elektrarn upoštevati določene zahteve oziroma standarde. Podana je tudi najnovejša standardizacija s področja sončnih elektrarn in njenih elementov, da je njihovo obratovanje varno in učinkovito. Cilj diplomske naloge je spoznati strelovodno in prenapetostno zaščito sončnih elektrarn in na podlagi tega teoretično izvesti celovito zaščito za realne primere sončnih elektrarn, ob upoštevanju vseh standardov.
Ključne besede: Sončne elektrarne, fotovoltaika, standardizacija, strelovodna zaščita, prenapetostna zaščita
Objavljeno: 28.06.2019; Ogledov: 716; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

9.
Ravnanje z odsluženim fotonapetostnim sistemom
Martin Špes, 2017, magistrsko delo

Opis: Fotonapetostni sistemi s pomočjo svojih komponent pretvarjajo svetlobno energijo v električno. Njihovo število se iz leta v leto povečuje, posledično tudi zaradi tega, ker koristijo energijo iz obnovljivih virov. Zaradi specifike fotonapetostnega modula nastopijo težave, ko ta konča kot odpadek, saj so njegovi postopki recikliranja precej dragi in zahtevni. V magistrskem delu je predstavljen celoten fotonapetostni sistem, njegove komponente in njegove možnosti recikliranja. Analizirano je stanje slovenskega fotonapetostnega trga in stanje na področju slovenske zakonodaje, ki zajema odpadne fotonapetostne module. Na podlagi analize o stanju slovenskega fotonapetostnega trga je podana ocena o količinah odpadnih fotonapetostnih modulov, ki jih lahko pričakujemo v naslednjih letih. Da bi odsluženim fotonapetostnim modulom povečali dodano vrednost, smo predstavili idejo, da fotonapetostne module povežemo s krožnim gospodarstvom.
Ključne besede: fotovoltaika, fotonapetostni sistem, zakonodaja, recikliranje, krožno gospodarstvo
Objavljeno: 16.01.2018; Ogledov: 698; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

10.
Modeliranje odločitvenega znanja za oceno fotovoltaičnega modula
Igor Jerele, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Sončno elektrarno sestavljajo osnovni gradniki, kot so fotovoltaični moduli, razsmerniki, števci porabe, nosilna ohišja in drugo. Zaradi številčnosti so največji strošek v sistemu fotovoltaični ali sončni moduli. Od vršne moči posameznega modula pa je odvisna tudi moč sončne elektrarne. Zato je cilj magistrskega dela zgraditi model znanja za vrednotenje in ocenjevanje izbire fotovoltaičnih modulov za sončno elektrarno. Baza znanja temelji na večparametrskem odločitvenem modelu po metodi DEX. Na podlagi tega smo ocenili fotovoltaične module, ki jih ponujajo proizvajalci za sončne elektrarne.
Ključne besede: Fotovoltaika Fotovoltaični modul Večparametrsko ocenjevanje Metoda DEX
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 702; Prenosov: 881
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici