SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POSEBNA UREDITEV OBRAČUNAVANJA DAVKA NA DODANO VREDNOST ZA POTOVALNE AGENCIJE
Erika Režek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem predstavila problematiko obdavčitve potovalnih agencij z vidika njene obdavčitve z davkom na dodano vrednost. Direktiva Sveta 2006/112/ES omogoča državam članicam uporabo posebne ureditve za potovalne agencije tako, da je z DDV obdavčena le razlika v ceni, marža, ki jo doseže potovalna agencija v zvezi z opravljenimi storitvami do naročnika storitev. Pogoj, ki ga določa ta zakonodaja, je, da potovalna agencija deluje v svojem imenu in za svoj račun in pri zagotavljanju svojih storitev uporablja blago in storitve, ki jih potovalni agenciji dobavijo drugi davčni zavezanci. Rezultat te obdavčitve je, da je kupljena storitev obdavčena tam, kjer je dejansko potrošena, storitve, ki jih vezano na to potovanje zaračuna potovalna agencija, pa so obdavčene tam, kjer je sedež potovalne agencije. Prav tako uporaba te ureditve omogoča, da potovalna agencija prodane storitve šteje kot sestavljene (enotne) storitve in jih kot take zaračuna neposredno potniku. Tu pa se že postavi vprašanje, kdo je potnik: naročnik, ki kupi in koristi te storitve, ali je to le končni kupec (običajno potovanje koristi fizična oseba) ali je potnik lahko tudi druga potovalna agencija, ki potovanje kupi in ga naprej proda končnemu kupcu? Že prvotna Direktiva Sveta 77/388/EGS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost iz leta 1977 je v definiciji določila 1. odstavka 26. člena, v katerem je opredeljeno področje uporabe posebne ureditve, uporabila izraz »naročnik«, ang. »customer«, v ostalih odstavkih pa »potnik«, ang. »traveller«. Direktiva Sveta 2006/112/ES iz leta 2006 je to povzela, vendar je nastal problem pri prevajanju tega določila v jezike držav članic, saj so nekatere države pojem« kupec« kot naročnik storitev uporabile le enkrat, nekatere države članice pa so povsod uporabile pojem »potnik«. Za namene maržne ureditve potnik ni nujno nekdo, ki potuje. Namen zakonodajalca je bil, da se termin potnik ne omeji le na ozko kategorijo oseb, pač pa velja za kupce, ki koristijo počitniški paket in vključuje tudi druge potovalne agencije, ki to storitev prodajo naprej. V nasprotnem je kršeno načelo nevtralnosti med davčnimi zavezanci in povzroča izkrivljeno konkurenco med gospodarskimi subjekti. Evropska komisija je leta 2002 izpostavila problem uporabe posebne maržne ureditve za potovalne agencije in je predlagala spremembo člena 26 Direktive Sveta 77/388/EGS. Po mnenju Evropske komisije se v skladu s to zakonodajo maržna ureditev uporablja le, če je kupec potnik (t.i. potnikov pristop). V letu 2007 je Evropska komisija začela postopek proti več državam članicam in je proti osmim državam članicam (Španiji, Poljski, Češki, Italiji, Finski, Portugalski, Grčiji, Franciji) na Sodišče EU vložila postopek presoje uporabe posebne ureditve. Te države so maržno ureditev uporabljale ne glede na to, ali je kupec tudi dejanski potnik ali ne (t.i. »kupčev pristop«). Sodišče EU je v letu 2013 odločilo v prid tem državam, tako, da se lahko maržna ureditev uporabi za vse vrste strank, tako v odnosu, ko potovalna agencija proda potovanje drugi potovalni agenciji, t.j. naročniku storitev, kot v odnosu do končnega potrošnika, t.j. kupcu storitev. Ta sodba je povzročila precej nesoglasja s strani potovalnih agencij. Prav tako se postavlja vprašanje določitve marže, ki jo potovalna agencija doseže za posamezno potovanje. Skladno z Direktivo Sveta 2006/112/ES marža potovalne agencije pomeni razliko med celotnim zneskom, ki ga plača potnik (brez DDV) in dejanskimi stroški potovalne agencije za dobavo blaga in storitev, ki jih potovalni agenciji opravijo drugi davčni zavezanci. Države članice določila Direktive Sveta 2006/112/ES še vedno različno implementirajo v nacionalni zakonodaji, zato je te anomalije potrebno odpraviti, na ravni spremembe Direktive Sveta 2006/112/ES oz. na ravni Sodišča EU.
Ključne besede: DDV – davek na dodano vrednost, DURS – Davčna uprava Republike Slovenije, FURS – Finančna uprava Republike Slovenije, TOMS, RVC – razlika v ceni, B2B - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetji, B2C - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetjem in končnim uporabnikom, EU – Evropska Unija, IBFD - The International Bureau of Fiscal Documentation - Mednarodni urad za fiskalno dokumentacijo, Direktiva Sveta 77/388/EGS − Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, Direktiva Sveta 2006/112/ES - Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ZDDV-1 - Zakon o davku na dodano vrednost, Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 -Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ECTA - Evropsko združenje turističnih agencij in organizatorjev potovanj, GEBTA – Evropsko cehovsko združenje potovalnih agencij za poslovna potovanja
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 248; Prenosov: 39
.pdf Polno besedilo (824,44 KB)

2.
Finančna uprava Republike Slovenije in njena vloga pri omejevanju gospodarske kriminalitete
Jan Volarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na problematiko gospodarske kriminalitete v povezavi z novonastalim organom v sestavi Ministrstva za finance, Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS). Raziskuje na kakšen način se FURS zoperstavlja in omejuje tovrsten kriminal. Problematika gospodarske kriminalitete je pereča, saj tovrsten kriminal spada med najbolj razširjene oblike kaznivih dejanj, obenem pa povzroča nezaupanje v gospodarstvo in prav tako v državo. Ko govorimo o odkrivanju, preiskovanju in dokazovanju gospodarske kriminalitete in o organih njenega pregona, najprej pomislimo na policijo, natančneje na sektor za gospodarsko kriminaliteto, in nacionalni preiskovalni urad, organizirana znotraj uprave kriminalistične policije. V boju zoper gospodarsko kriminaliteto pa je z reorganizacijo Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju davčna služba) in Carinske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju carinska služba) in njuno združitvijo v FURS, policija dobila nepogrešljivega zaveznika, saj z medsebojnim sodelovanjem skupaj nastopata v boju zoper gospodarsko kriminaliteto. Ustanovitev novonastalega organa v sestavi Ministrstva za finance je vsekakor pomemben korak v razvoju državnih institucij v boju zoper tovrstno kriminaliteto na ozemlju Republike Slovenije kot tudi na mednarodnem področju. FURS tako doprinese specifične načine odkrivanja in omejevanja gospodarske kriminalitete, kot so finančni nadzor, nadzor transfernih cen, uvedba davčnih blagajn, finančna preiskava, davčna izvršba in mobilni oddelki. S sklenjenimi sporazumi med državami pa deluje tudi na mednarodnem področju.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, preprečevanje, Finančna uprava Republike Slovenije, diplomske naloge
Objavljeno: 18.08.2016; Ogledov: 444; Prenosov: 60
.pdf Polno besedilo (481,46 KB)

3.
Carinjenje blaga v skladu s carinskimi predpisi ter posebnimi ukrepi
Tanja Erjavšek, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo predstavlja carinski sistem, osredotočen na uvoze z dodatnimi nadzori – veterinarskim, fitosanitarnim in zdravstvenim nadzorom, ter carinski pregled blaga. V Sloveniji področje carinjenja izvršuje Finančna uprava Republike Slovenije. V teoretičnem delu sta predstavljena poslanstvo in zakonodaja, ki ureja področje carine in bistveno določa pravila za izdelavo carinske deklaracije. Trenutna slovenska zakonodaja to področje natančno določa in prilagaja zakonodaji Evropske unije. Zadnji zakon 952/2013, ki se je začel v celoti uporabljati 1. maja 2016, prinaša jasnejša določila glede brezpapirnega poslovanja. V nadaljevanju diplomskega dela so opisane razlike med nespecifičnim in specifičnim primerom uvoza – posebnosti pri uvozu proizvodov, kjer carinjenje vključuje dodatne postopke: sadje in zelenjava – fitosanitarni certifikat; žive živali in živalski proizvodi – veterinarski certifikat; vino – tarifna kvota; električni aparati in deli – oznaka o skladnosti; sladki proizvodi – meursing. Te postopke carinjenja primerjamo in na podlagi ugotovitev predlagamo rešitve za hitrejši pretok blaga. Ugotovimo, da obstajajo razlike med uvozom blaga iz tretjih držav v primerjavi z uvozom blaga iz Evropske unije, saj je notranje trgovanje povsem svobodno in brez carinskih formalnosti. Prost pretok blaga torej prinaša koristi na notranjem trgu.
Ključne besede: carinjenje, Finančna uprava Republike Slovenije, uvoz, carinska deklaracija, inšpekcijski nadzor
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 116; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (1,69 MB)

4.
Finančna uprava Republike Slovenije
Iva Černezel, 2017, diplomsko delo

Opis: Finančna uprava Republike Slovenije je začela delovati 1. 8. 2014, kot nov organ, pod katerega sta se združili Carinska uprava Republike Slovenije in Davčna uprava Republike Slovenije. Reorganizacija, ki se je zgodila na tem področju s sprejetjem Zakona o finančni upravi /ZFU/ (Uradni list RS, št. 25/2014), je povezana z vzorcem, ki se kaže v ostalih državah članicah Evropske Unije in stremi k večji učinkovitosti tega državnega organa, kar je predstavljalo največji problem prejšnje ureditve. Finančna uprava želi s svojimi aktivnostmi izboljšati delovanje s preventivnimi ukrepi, ki bi pripomogli k učinkovitejšemu pobiranju dajatev. Velik problem na področju pobiranja dajatev namreč predstavlja delež utajenih dajatev, ki ni zanemarljiv. Finančna uprava zato z različnimi metodami skuša zajeziti prepad med pobranimi in nepobranimi dajatvami z različnimi ukrepi.
Ključne besede: Finančna uprava Republike Slovenije, reorganizacija, Zakon o finančni upravi, pobiranje dajatev, siva ekonomija
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 6; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (923,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici