SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Floristična in funkcionalna primerjava submediteransko-ilirskih in srednjeevropskih polsuhih travnikov
Nataša Pipenbaher, 2011, doktorska disertacija

Opis: Sekundarna travišča Slovenije nudijo dober poligon in osnovo za proučevanje vrstne (floristične) pestrosti, ki je gotovo eden najpomembnejših vidikov biodiverzitete. V disertaciji smo primerjali travišča dveh različnih, sosednjih biogeografskih območij, za katera smo predvidevali, da se razlikujejo v vrstni (floristični) sestavi, geoelementni sestavi, kakor tudi v funkcionalni sestavi in nadzemni biomasi rastlin. Kot reprezentančna primera smo vzeli dva ekološko sorodna tipa travnikov (oba v podobni ekstenzivni rabi, na karbonatni podlagi), submediteransko-ilirske travnike (asociacijo Danthonio-Scorzoneretum villosae, zveza Scorzonerion) in srednjeevropske polsuhe travnike (asociacijo Onobrychido viciifoliae-Brometum, zveza Mesobromion). Biodiverziteta, merjena s pomočjo vrstne pestrosti rastlin, je večja v submediteransko-ilirskih travnikih. Ordinacija 118 popisnih ploskev na osnovi vrstne in geoelementne sestave (horoloških skupin) kaže izrazito divergenco med obema biogeografsko utemeljenima asociacijama. Primerjava 205 rastlinskih vrst na osnovi 20 morfološko-funkcionalnih znakov, ki smo jih izmerili na rastlinah v obeh tipih travnikov, pokažeta, da se travniki med seboj izrazito ločijo tudi na funkcionalnem nivoju. Glavna diferencialna znaka, ki ločujeta travnike med seboj, sta specifična listna površina (SLA) in vsebnost suhe snovi lista (LDMC). Zaključimo lahko, da se obravnavana tipa polsuhih travnikov iz obeh stičnih biogeografskih območij, ki sta v podobni rabi in izpostavljena podobnim okoljskimi razmeram, dobro ločita tako floristično kot tudi funkcionalno, če upoštevamo pokrovnost vrst v popisih, ki je dobra mera za ugotavljanje abundance. Merjenja nadzemna biomasa trav na travnikih je pokazala, da je ta v sednjevropskih travnikih večja kot v submediteransko-ilirskih travnikih. Iz tega sledi, da sorazmerno več biomase v submeditransko-ilirskih travnikih pripade zelem, kar doprinese večjo vrstno pestrost teh travnikov. Biomasa zeli je torej večja v submediteransko-ilirskih travnikih, kar je verjetno tudi posledica velikega fonda vrst v regionalnem vrstnem fondu, kar razlagamo z biogeografskimi dejstvi - SZ Balkan kot glacialni refugij za mnoge vrste in prav tako evolucijsko središče za mnoge vrste, ki ima tudi večji vpliv sredozemskega bazena in njegovega vrstnega fonda. V košenih submediteransko-ilirskih travnikih ima obilno biomaso dlakavi gadnjak (Scorzonera villosa), ki zaradi vertikalnih črtalastih listov in plitkih razvejanih rizomov spominja na graminoide. Menimo, da gre pri njem za povsem specifično izrabo virov, predvsem razpoložljivega volumna v krošnji travnika, saj so črtalasti vertikalno postavljeni listi zelo učinkovita izraba prostora. Poleg tega pa rizomi, ki omogočajo hitro in učinkovito vegetativno širjenje, pomenijo dodatno prednost v obvladovanju podzemskega prostora v travni ruši. Zato sklepamo, da gre za posebno strategijo, t. i. »dvokaličniški graminoid«, ki pa je verjetno zaradi specifične izrabe virov tudi poseben ceh (angl. guild). Ta ceh ima močne kompetitivne lastnosti, favoriziran je s košnjo in zatrt zaradi kompetitivne prednosti trav in visokih steblik po opustitvi košnje.
Ključne besede: polsuhi travniki, Slovenija, morfološko-funkcionalni znaki, morfološko-funkcionalni tipi, Festuco-Brometea, DCA, PCA, vegetacija, nadzemna biomasa
Objavljeno: 23.11.2011; Ogledov: 3048; Prenosov: 376
.pdf Polno besedilo (3,10 MB)

2.
Primerjava morfološko-funkcionalnih potez dominantnih in ostalih rastlinskih vrst na silikatnih suhih traviščih (Goričko, SV Slovenija)
Darja Kuronja, 2013, diplomsko delo

Opis: Raziskava v diplomskem delu je zajemala morfološko-funkcionalne primerjave med dominantnimi in ostalimi rastlinskimi vrstami sekundarnih suhih travišč (razred Festuco-Brometea) na Goričkem (SV Slovenija). Osnovni namen je bil ugotoviti, katere so tiste lastnosti rastlin, ki so jim omogočile, da so postale prevladujoče v tej vegetaciji. Osnova za našo raziskavo je bilo 20 že objavljenih vzorcev (popisov) suhih travišč asociacije Hypochoerido-Festucetum. Raziskavo smo opravljali v vegetacijski dobi leta 2012. Na terenu in iz literature smo zbrali in določili podatke o naslednjih morfološko-funkcionalnih potezah (MFP) rastlin: življenjska oblika, začetek cvetenja, dolžina cvetenja, višina rastline, indikatorski vrednosti za dušik in vlago v tleh, sposobnost razraščanja v prostoru, tip C-S-R ekološke strategije, specifična listna površina (SLA) in vsebnost suhe snovi lista (LDMC). Izbrane MFP smo določali 56 rastlinskim vrstam. Podatke smo primerjali z različnimi statističnimi analizami in rezultate prikazali v obliki grafov in tabel. Ugotovili smo, da obstajajo razlike v MFP med dominantnimi in ostalimi vrstami. Tako so na proučevanih suhih traviščih uspešnejše tiste vrste, ki zacvetijo in s cvetenjem zaključijo zgodaj v vegetacijski sezoni, ko temperature še niso tako visoke. Prav tako je v skupini dominantnih vrst največji delež takih, ki tolerirajo oz. lahko uspevajo na z dušikom zelo revnih tleh in vrstah suhih tal, medtem ko med ostalimi prevladujejo vrste revnih do zmerno bogatih ter suhih do srednje vlažnih tal. Obe skupini vrst imata zelo podobni CSR oznaki, vendar ima skupina dominantnih vrst nekoliko močneje izraženo komponento S (stres-toleratorke) in ostale vrste komponento C (kompetitorji). Naša raziskava dominantnih in ostalih vrst suhih travišč razreda Festuco-Brometea na Goričkem je pokazala, da so vrste, ki prevladujejo na teh traviščih, bolje, kot neprevladujoče vrste, prilagojene na preživetje neugodnih, stresnih razmer, ki so v tej vegetaciji posledica kislih, s hranilnimi snovmi revnih, in sušnih tal.
Ključne besede: vegetacija, Festuco-Brometea, C-S-R ekološke strategije rastlin, Ellenbergovi indeksi, funkcionalni tipi rastlin
Objavljeno: 19.07.2013; Ogledov: 1044; Prenosov: 225
.pdf Polno besedilo (2,71 MB)

3.
Vrstna pestrost in floristična sestava suhih travišč v odnosu do krajinskih parametrov v tradicionalni kmetijski krajini Goričkega
Igor Paušič, 2017, doktorska disertacija

Opis: V raziskavi obravnavamo spremembe v tradicionalni kulturni krajini SV Goričkega v zadnjih 230 letih ter vrstrno pestrost in floristično sestavo suhih in polsuhih polnaravnih travišč iz asociacij Hypochoerido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1980 in Ranunculo bulbosi-Arrhenatheretum elatioris Ellmauer in Mucina s sod. 1993. Obravnavamo vrstno pestrost in floristično sestavo travišč v odnosu do izbranih krajinskih parametrov: površina fragmentov, oblika fragmentov (razmerje med obsegom in površino), raba tal (vzdrževana travišča in travišča v zaraščanju), naklon, ekspozicija, nadmorska višina, oddaljenost od naselij (hiš) in število različnih mejnih habitatnih tipov. Na območju raziskave smo locirali in floristično ovrednotili osemdeset polnaravnih, oligo- do mezotrofnih travišč. Travišča so predstavljala večji delež površine območja raziskave (61 %) ob koncu 18. stoletja. Do leta 2012 je bilo spremenjenih v druge kategorije rabe tal 50 % površine travišč s konca 18. stoletja. Glede floristične sestave in fiziognomije vegetacije smo fragmente suhih travišč razvrstili v štiri kategorije. Razlike v številu prisotnih vrst med obravnavanimi kategorijami suhih travišč so statistično značilne, enako velja za število habitatnih specialistov na fragmentih kot tudi za vrstno pestrost fragmentov, izraženo z vrednostmi indeksa Shannon-Weaver. Dokazali smo, da površina fragmentov ni v statistično značilni korelaciji s številom vrst na fragmentih (skupno število 180 vrst) pa tudi s številom tipičnih vrst (habitatni specialisti, skupno 45 vrst) ne. Vrstna pestrost (vrednosti indeksa Shannon-Weaver) fragmentov suhih travišč ni v statistično značilni zvezi s površino fragmentov, tudi z obliko fragmentov ne (razmerje med obsegom in površino). Današnje površine suhih travišč so le ostanki nekoč večjih površin, kar smo tudi dokazali s historičnim kartografskim materialom. Vrstno najbolj pesti so fragmenti v fazah zaraščanja in ne redno vzdrževani (košeni) fragmenti. Statistično značilna je korelacija med površino fragmentov in frekvenco pojavljanja štirih (od skupno 45) habitatnih specialistov suhih travišč. Specialiste srečamo predvsem na ohranjenih, manjših do srednje velike fragmentih s površino do 4147 m2. Dokazali smo, da se z večanjem pestrosti okolice (večanjem števila različnih mejnih habitatnih tipov) zmanjšuje vrstna pestrost vzdrževanih suhih travišč (redno košenih in motenih - ruderaliziranih) in povečuje vrstna pestrost travišč v fazah sukcesije (opuščena travišča). Zveza med nadmorsko višino in številom vrst na fragmentih suhih travišč je statistično značilna. Antropogeni dejavnik, ki pomembno vpliva na floristično sestavo fragmentov suhih travišč, je oddaljenost od naselij. Če upoštevamo le redno in občasno košena travišča, pa ta dejavnik poleg samega števila vrst statistično značilno pojasnjuje tudi število habitatnih specialistov na fragmentih suhih travišč. Analizirali smo pojavljanje (frekvenco in gostoto) navadne kukavice (Anacamptis morio) na fragmentih suhih travišč na območju raziskave. Skupno smo zabeležili 3812 primerkov omenjene vrste na traviščih z različno rabo tal. Ugotovili smo statistično značilno, pozitivno korelacijo med absolutno gostoto vrste Anacamptis morio in nadmorsko višino fragmentov suhih travišč ter statistično značilno, pozitivno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter nadmorsko višino fragmentov. Prav tako smo ugotovili tudi statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste Anacamptis morio ter številom vrst na fragmentih suhih travišč. Dokazali smo statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter vrstno pestrostjo fragmentov suhih travišč. Glavno gonilo, ki pojasnjuje današnje frekvence in gostote ter prostorsko razporeditev vrste Anacamptis morio na obravnavanem območju, je sedanja raba tal, režim upravljanja s suhimi travišči. Današnji obseg in vzorec prostorske razporeditve suhih travišč na območju raziskave predstavlja verjetno zadnji stadij ...
Ključne besede: tradicionalna kulturna krajina, polnaravna, suha travišča, Festuco-Brometea, Molinio-Arrhenatheretea, vrstna pestrost in floristična sestava, PCA, raba tal, Krajinski park Goričko, SV Slovenija.
Objavljeno: 16.03.2017; Ogledov: 161; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (6,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici