1. A link between species abundance and plant strategies for semi-natural dry grasslandsNataša Pipenbaher, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Due of the potential of species to determine ecosystem properties, it is important to understand how species abundance influences community assembly. Using vegetation surveys on 35 dry grasslands in north-east Slovenia, we defined dominant (8) and subordinate (61) plant species. They were compared on 14 traits to test for differences in community-weighted mean (CWM) and functional diversity (FD). We found that dominants and subordinates differed strongly in their functional traits. Dominants showed higher leaf dry matter content and a more pronounced stress tolerance strategy and were all clonal with a large proportion of species with rhizomes and a rich bud bank, while other species showed a higher specific leaf area, a longer flowering period and more ruderals. For most traits, FD was higher in subordinates. Our results suggest that dominants drive community structure by limited susceptibility to non-competitive processes. Dominants may have positive effects on subordinates by mitigating environmental stressors. Subordinates are able to assemble together by being dissimilar and use different fine-scale niches that are engineered and homogenised by dominants. Our results show that there are fundamental differences in the relative importance of ecological processes between dominant and subordinate plants in species-rich grasslands, which is also important for their conservational management.
Ključne besede: species coexistence, biodiversity, community assembly, species dominance, subordinate species, Festuco-Brometea, plant functional traits, community structure
Objavljeno v DKUM: 26.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (2,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Plant trait composition in lowland calcareous and acidic semi-dry grasslandsSonja Škornik, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: European semi-dry grasslands are habitats of high conservation value. Therefore, research into the mechanisms of community assembly is important for their effective management. Using data from 76 vegetation plots of calcareous and acidic semi-dry grasslands in continental Slovenia, the author analysed the composition of plant traits, focusing on less studied belowground traits. Community-weighted means were calculated for nine plant functional traits: life form, growth form, clonal growth organ (CGO) type, persistence of connection in CGO, number of clonal offspring shoots, lateral spreading distance, role of CGO, bud bank, CSR strategy. The results showed that both grassland communities were characterized by high local persistence (perennial plants with long-lived connections between ramets). Acidic grasslands had more species with rosettes, rhizomes and stress-tolerators, indicating more stressful conditions, probably due to low pH. Mesic grassland species with numerous stolons and longer lateral spread were also characteristic of acidic grasslands. Calcareous grasslands hosted more competitors, plants with leafy stems and plants with perennial main roots. This study contributes to a deeper understanding of grassland processes and provides a basis for future investigations of belowground plant traits and their function.
Ključne besede: biodiversity, community assembly, permanent grassland, plant traits, ecosystem functions, Natura 2000, Festuco-Brometea
Objavljeno v DKUM: 08.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (11,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Povezava med funkcionalnimi potezami in sobivanjem rastlinskih vrst v suhih traviščihMaja Veselič, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali povezavo funkcionalnih potez in CSR strategij rastlinskih vrst, ki sobivajo s kukavičevkami na ekstenzivnih suhih traviščih na območju Haloz (asociacija Onobrychido viciifoliae-Brometum, razred Festuco-Brometea). Izbrani kukavičevki sta bili piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis, N=11) in jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum, N=9). Na popisnih ploskvicah v polmerih 0 - 10 cm, 10 - 20 cm, 20 - 30 cm, 30 - 40 cm in 40-50 cm od središča rasti osebkov, smo po izbrani metodologiji vzorčili podatke o rastlinski vrstni sestavi in tako popisali 400 ploskvic. Za ugotovitev povezave med funkcionalnimi potezami in sobivanjem vrst smo določili in analizirali izbrane morfološko-funkcionalne poteze (višina rastline in CSR strategija, začetek, konec in dolžina cvetenja). Zbrali smo tudi podatke o Ellenbergovih indeksih rastlin. Za primerjavo vrstne sestave na mikrolokacijah smo uporabili multivariatne statistične analize. V polmeru 50 cm od osebkov kukavičevk je bilo ugotovljenih 67 rastlinskih vrst. V okolici piramidastega pilovca raste v povprečju manj vrst kot pri jadranski smrdljivi kukavici. Ugotovili smo tudi, da zaseda podobne mikrohabitate na travišču, to so z vrstami srednje bogati sestoji, kjer so značilne bolj sušne razmere. Vrsta Himantoglossum adriaticum pa zaseda na travniku bolj raznolike mikrohabitate, predvsem ob gozdnem robu in, kjer je bolj gosta ruša, pa tudi na tipičnih mestih, kjer raste običajno piramidasti pilovec, ter v predelih travišča, kjer so rodovitnejša tla. Rastlinske vrste, ki rastejo v bližini piramidastega pilovca, so pokazateljice rastišč z boljšimi svetlobnimi razmerami. Rastlinske vrste, ki rastejo v bližini jadranske smrdljive kukavice so bolje prilagojene na manj svetlobe, saj so značilne za produktivnejše habitate, kjer so višji in gostejši sestoji. Za obe kukavičevki velja, da sobivata z rastlinami, ki imajo najbolj izraženo stres-toleratorsko strategijo. Medtem, ko imajo vrste, ki so v oddaljenosti do 10 cm od piramidastega pilovca, ki je sam S/SR strateg, bolj izraženo kompeticijo in vrste v okolici do 10 cm pri jadranski smrdljivi kukavici, (CR-strateg) ruderalno strategijo.
Ključne besede: Festuco-Brometea, Anacamptis pyramidalis, Himantoglossum adriaticum, funkcionalne poteze, CSR strategija, multivariatna analiza.
Objavljeno v DKUM: 29.10.2019; Ogledov: 1227; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,81 MB) |
4. Vrstna pestrost in floristična sestava suhih travišč v odnosu do krajinskih parametrov v tradicionalni kmetijski krajini GoričkegaIgor Paušič, 2017, doktorska disertacija Opis: V raziskavi obravnavamo spremembe v tradicionalni kulturni krajini SV Goričkega v zadnjih 230 letih ter vrstrno pestrost in floristično sestavo suhih in polsuhih polnaravnih travišč iz asociacij Hypochoerido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1980 in Ranunculo bulbosi-Arrhenatheretum elatioris Ellmauer in Mucina s sod. 1993. Obravnavamo vrstno pestrost in floristično sestavo travišč v odnosu do izbranih krajinskih parametrov: površina fragmentov, oblika fragmentov (razmerje med obsegom in površino), raba tal (vzdrževana travišča in travišča v zaraščanju), naklon, ekspozicija, nadmorska višina, oddaljenost od naselij (hiš) in število različnih mejnih habitatnih tipov. Na območju raziskave smo locirali in floristično ovrednotili osemdeset polnaravnih, oligo- do mezotrofnih travišč. Travišča so predstavljala večji delež površine območja raziskave (61 %) ob koncu 18. stoletja. Do leta 2012 je bilo spremenjenih v druge kategorije rabe tal 50 % površine travišč s konca 18. stoletja. Glede floristične sestave in fiziognomije vegetacije smo fragmente suhih travišč razvrstili v štiri kategorije. Razlike v številu prisotnih vrst med obravnavanimi kategorijami suhih travišč so statistično značilne, enako velja za število habitatnih specialistov na fragmentih kot tudi za vrstno pestrost fragmentov, izraženo z vrednostmi indeksa Shannon-Weaver. Dokazali smo, da površina fragmentov ni v statistično značilni korelaciji s številom vrst na fragmentih (skupno število 180 vrst) pa tudi s številom tipičnih vrst (habitatni specialisti, skupno 45 vrst) ne. Vrstna pestrost (vrednosti indeksa Shannon-Weaver) fragmentov suhih travišč ni v statistično značilni zvezi s površino fragmentov, tudi z obliko fragmentov ne (razmerje med obsegom in površino). Današnje površine suhih travišč so le ostanki nekoč večjih površin, kar smo tudi dokazali s historičnim kartografskim materialom. Vrstno najbolj pesti so fragmenti v fazah zaraščanja in ne redno vzdrževani (košeni) fragmenti. Statistično značilna je korelacija med površino fragmentov in frekvenco pojavljanja štirih (od skupno 45) habitatnih specialistov suhih travišč. Specialiste srečamo predvsem na ohranjenih, manjših do srednje velike fragmentih s površino do 4147 m2. Dokazali smo, da se z večanjem pestrosti okolice (večanjem števila različnih mejnih habitatnih tipov) zmanjšuje vrstna pestrost vzdrževanih suhih travišč (redno košenih in motenih - ruderaliziranih) in povečuje vrstna pestrost travišč v fazah sukcesije (opuščena travišča). Zveza med nadmorsko višino in številom vrst na fragmentih suhih travišč je statistično značilna. Antropogeni dejavnik, ki pomembno vpliva na floristično sestavo fragmentov suhih travišč, je oddaljenost od naselij. Če upoštevamo le redno in občasno košena travišča, pa ta dejavnik poleg samega števila vrst statistično značilno pojasnjuje tudi število habitatnih specialistov na fragmentih suhih travišč. Analizirali smo pojavljanje (frekvenco in gostoto) navadne kukavice (Anacamptis morio) na fragmentih suhih travišč na območju raziskave. Skupno smo zabeležili 3812 primerkov omenjene vrste na traviščih z različno rabo tal. Ugotovili smo statistično značilno, pozitivno korelacijo med absolutno gostoto vrste Anacamptis morio in nadmorsko višino fragmentov suhih travišč ter statistično značilno, pozitivno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter nadmorsko višino fragmentov. Prav tako smo ugotovili tudi statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste Anacamptis morio ter številom vrst na fragmentih suhih travišč. Dokazali smo statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter vrstno pestrostjo fragmentov suhih travišč. Glavno gonilo, ki pojasnjuje današnje frekvence in gostote ter prostorsko razporeditev vrste Anacamptis morio na obravnavanem območju, je sedanja raba tal, režim upravljanja s suhimi travišči. Današnji obseg in vzorec prostorske razporeditve suhih travišč na območju raziskave predstavlja verjetno zadnji stadij ...
Ključne besede: tradicionalna kulturna krajina, polnaravna, suha travišča, Festuco-Brometea, Molinio-Arrhenatheretea, vrstna pestrost in floristična sestava, PCA, raba tal, Krajinski park Goričko, SV Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 16.03.2017; Ogledov: 2592; Prenosov: 266
Celotno besedilo (6,84 MB) |
5. Primerjava morfološko-funkcionalnih potez dominantnih in ostalih rastlinskih vrst na silikatnih suhih traviščih (Goričko, SV Slovenija)Darja Kuronja, 2013, diplomsko delo Opis: Raziskava v diplomskem delu je zajemala morfološko-funkcionalne primerjave med dominantnimi in ostalimi rastlinskimi vrstami sekundarnih suhih travišč (razred Festuco-Brometea) na Goričkem (SV Slovenija). Osnovni namen je bil ugotoviti, katere so tiste lastnosti rastlin, ki so jim omogočile, da so postale prevladujoče v tej vegetaciji. Osnova za našo raziskavo je bilo 20 že objavljenih vzorcev (popisov) suhih travišč asociacije Hypochoerido-Festucetum.
Raziskavo smo opravljali v vegetacijski dobi leta 2012. Na terenu in iz literature smo zbrali in določili podatke o naslednjih morfološko-funkcionalnih potezah (MFP) rastlin: življenjska oblika, začetek cvetenja, dolžina cvetenja, višina rastline, indikatorski vrednosti za dušik in vlago v tleh, sposobnost razraščanja v prostoru, tip C-S-R ekološke strategije, specifična listna površina (SLA) in vsebnost suhe snovi lista (LDMC). Izbrane MFP smo določali 56 rastlinskim vrstam. Podatke smo primerjali z različnimi statističnimi analizami in rezultate prikazali v obliki grafov in tabel. Ugotovili smo, da obstajajo razlike v MFP med dominantnimi in ostalimi vrstami. Tako so na proučevanih suhih traviščih uspešnejše tiste vrste, ki zacvetijo in s cvetenjem zaključijo zgodaj v vegetacijski sezoni, ko temperature še niso tako visoke. Prav tako je v skupini dominantnih vrst največji delež takih, ki tolerirajo oz. lahko uspevajo na z dušikom zelo revnih tleh in vrstah suhih tal, medtem ko med ostalimi prevladujejo vrste revnih do zmerno bogatih ter suhih do srednje vlažnih tal. Obe skupini vrst imata zelo podobni CSR oznaki, vendar ima skupina dominantnih vrst nekoliko močneje izraženo komponento S (stres-toleratorke) in ostale vrste komponento C (kompetitorji).
Naša raziskava dominantnih in ostalih vrst suhih travišč razreda Festuco-Brometea na Goričkem je pokazala, da so vrste, ki prevladujejo na teh traviščih, bolje, kot neprevladujoče vrste, prilagojene na preživetje neugodnih, stresnih razmer, ki so v tej vegetaciji posledica kislih, s hranilnimi snovmi revnih, in sušnih tal.
Ključne besede: vegetacija, Festuco-Brometea, C-S-R ekološke strategije rastlin, Ellenbergovi indeksi, funkcionalni tipi rastlin
Objavljeno v DKUM: 19.07.2013; Ogledov: 2763; Prenosov: 435
Celotno besedilo (2,71 MB) |
6. Floristična in funkcionalna primerjava submediteransko-ilirskih in srednjeevropskih polsuhih travnikovNataša Pipenbaher, 2011, doktorska disertacija Opis: Sekundarna travišča Slovenije nudijo dober poligon in osnovo za proučevanje vrstne (floristične) pestrosti, ki je gotovo eden najpomembnejših vidikov biodiverzitete. V disertaciji smo primerjali travišča dveh različnih, sosednjih biogeografskih območij, za katera smo predvidevali, da se razlikujejo v vrstni (floristični) sestavi, geoelementni sestavi, kakor tudi v funkcionalni sestavi in nadzemni biomasi rastlin. Kot reprezentančna primera smo vzeli dva ekološko sorodna tipa travnikov (oba v podobni ekstenzivni rabi, na karbonatni podlagi), submediteransko-ilirske travnike (asociacijo Danthonio-Scorzoneretum villosae, zveza Scorzonerion) in srednjeevropske polsuhe travnike (asociacijo Onobrychido viciifoliae-Brometum, zveza Mesobromion). Biodiverziteta, merjena s pomočjo vrstne pestrosti rastlin, je večja v submediteransko-ilirskih travnikih. Ordinacija 118 popisnih ploskev na osnovi vrstne in geoelementne sestave (horoloških skupin) kaže izrazito divergenco med obema biogeografsko utemeljenima asociacijama. Primerjava 205 rastlinskih vrst na osnovi 20 morfološko-funkcionalnih znakov, ki smo jih izmerili na rastlinah v obeh tipih travnikov, pokažeta, da se travniki med seboj izrazito ločijo tudi na funkcionalnem nivoju. Glavna diferencialna znaka, ki ločujeta travnike med seboj, sta specifična listna površina (SLA) in vsebnost suhe snovi lista (LDMC). Zaključimo lahko, da se obravnavana tipa polsuhih travnikov iz obeh stičnih biogeografskih območij, ki sta v podobni rabi in izpostavljena podobnim okoljskimi razmeram, dobro ločita tako floristično kot tudi funkcionalno, če upoštevamo pokrovnost vrst v popisih, ki je dobra mera za ugotavljanje abundance. Merjenja nadzemna biomasa trav na travnikih je pokazala, da je ta v sednjevropskih travnikih večja kot v submediteransko-ilirskih travnikih. Iz tega sledi, da sorazmerno več biomase v submeditransko-ilirskih travnikih pripade zelem, kar doprinese večjo vrstno pestrost teh travnikov. Biomasa zeli je torej večja v submediteransko-ilirskih travnikih, kar je verjetno tudi posledica velikega fonda vrst v regionalnem vrstnem fondu, kar razlagamo z biogeografskimi dejstvi - SZ Balkan kot glacialni refugij za mnoge vrste in prav tako evolucijsko središče za mnoge vrste, ki ima tudi večji vpliv sredozemskega bazena in njegovega vrstnega fonda. V košenih submediteransko-ilirskih travnikih ima obilno biomaso dlakavi gadnjak (Scorzonera villosa), ki zaradi vertikalnih črtalastih listov in plitkih razvejanih rizomov spominja na graminoide. Menimo, da gre pri njem za povsem specifično izrabo virov, predvsem razpoložljivega volumna v krošnji travnika, saj so črtalasti vertikalno postavljeni listi zelo učinkovita izraba prostora. Poleg tega pa rizomi, ki omogočajo hitro in učinkovito vegetativno širjenje, pomenijo dodatno prednost v obvladovanju podzemskega prostora v travni ruši. Zato sklepamo, da gre za posebno strategijo, t. i. »dvokaličniški graminoid«, ki pa je verjetno zaradi specifične izrabe virov tudi poseben ceh (angl. guild). Ta ceh ima močne kompetitivne lastnosti, favoriziran je s košnjo in zatrt zaradi kompetitivne prednosti trav in visokih steblik po opustitvi košnje.
Ključne besede: polsuhi travniki, Slovenija, morfološko-funkcionalni znaki, morfološko-funkcionalni tipi, Festuco-Brometea, DCA, PCA, vegetacija, nadzemna biomasa
Objavljeno v DKUM: 23.11.2011; Ogledov: 5541; Prenosov: 701
Celotno besedilo (3,10 MB) |
