| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava kaznovanja na Danskem, Ferskih otokih in Grenlandiji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Leon Krmac, 2023, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu se osredotočamo na primerjavo kaznovanja na Danskem, Ferskih otokih in Grenlandiji. V prvem delu zaključnega dela smo z uporabo opisne metode opravili pregled literature, na podlagi katerega smo opredelili značilnosti kriminalitete na Danskem, Ferskih otokih in Grenlandiji. Hkrati smo izpostavili socio-ekonomske in demografske dejavnike, ki vplivajo na kriminaliteto na izbranih območjih. Ugotovili smo, da imajo na Grenlandiji, v primerjavi z Dansko in Ferskimi otoki, visoko stopnjo spolnih deliktov in kaznivih dejanj zoper življenje in telo. V drugem delu zaključnega dela smo predstavili sisteme kaznovanja na Danskem, Ferskih otokih in Grenlandiji. Z analizo statističnih podatkov o zaporskih populacijah smo prikazali stanje na področju kaznovanja primarno zaprtih oseb. Grenlandija izstopa v kontekstu nordijske izjemnosti, ki se kaže v nizki stopnji zaprtih oseb, pogosti rabi alternativnega kaznovanja in progresivni obravnavi obsojencev. V primerjavi z Dansko in Ferskimi otoki, ki imajo eno izmed najnižjih stopenj zaprtih oseb na svetu, ima Grenlandija večje število zaprtih oseb na 100.000 prebivalcev. Na stopnjo zaprtih oseb vpliva tudi še vedno prisotna povezanost z danskim pravosodjem in večja nasilnost grenlandske družbe v primerjavi s fersko, kar rezultira v daljših kaznih. Ugotovili smo, da je grenlandski sistem kazenskega pravosodja v primerjavi s kazenskopravnim sistemom na Ferskih otokih bolj avtonomen od danskega
Ključne besede: zapori, kaznovanje, Danska, Ferski otoki, Grenlandija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.05.2023; Ogledov: 369; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
MEDNARODNOPRAVNA UREDITEV KITOLOVA
Klara Hudin, 2015, diplomsko delo

Opis: Kiti veljajo za izredno pomemben del morskega ekosistema, obenem pa so naravni pokazatelji stanja morskega okolja. Čeprav jih človek lovi že tisočletja zaradi mesa in olja, je kitolov postal pomembna gospodarska panoga šele v devetnajstem stoletju, ko sta povečana industrializacija in urbanizacija ustvarili potrebo po olju za razsvetljavo, ki se ga je dalo izdelati iz kitove masti. Z napredkom tehnologije in povečanim povpraševanjem je ulov daleč presegel stabilno populacijo kitov. Drastično zmanjšanje populacij številnih vrst kitov in vedno večje priznavanje njihove inteligence in socialne narave je privedlo do poziva k ureditvi ulovnih kvot in k ustanovitvi Mednarodne komisije za kitolov (IWC). IWC je uvedla prepoved komercialnega kitolova leta 1982, ki je v veljavi od leta 1986, saj so se mnoge vrste kitov znašle na robu preživetja. V pričujočem diplomskem delu se bomo osredotočili na globalno ureditev kitolova, predvsem na vlogo Mednarodne komisije za kitolov, ki se od svoje ustanovitve dalje še vedno sooča z določenimi neuspehi. Neučinkovito izvajanje prepovedi zaradi pridržkov in ugovorov posameznih držav ter neustrezna ureditev kitolova v znanstvene namene, ki se izvaja izven katerega koli ustreznega mednarodnega regulativnega okvira upravljanja, namreč resno ogrožajo doseganje ciljev moratorija na komercialni kitolov. Zaradi velikega obsega takih izjem moratorij praktično nima nobenega učinka na politiko kitolova na Japonskem, Norveškem in v Islandiji. Še posebej problematično je vprašanje malih kitov in delfinov, ki niso deležni večje podpore v mednarodni politiki. Področje mednarodnopravne ureditve kitolova je zanimivo tudi za Slovenijo, saj je od leta 2006 pogodbenica Mednarodne konvencije o ureditvi kitolova, prav tako pa je leta 2014 gostila zasedanje IWC.
Ključne besede: kitolov, Mednarodna konvencija o ureditvi kitolova, Mednarodna komisija za kitolov, Ferski otoki, Norveška, Japonska, kiti v ujetništvu
Objavljeno v DKUM: 10.12.2015; Ogledov: 1316; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.37 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici