| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
DIGITALNA PSEVDO HETERODINSKA DEMODULACIJA OPTIČNIH VLAKENSKIH FABRY-PEROTOVIH SENZORJEV
Bojan Vračko, 2011, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je prikazan nov pristop k procesiranju signalov vlakenskih optičnih Fabry Perotovih senzorjev. Zasnovali smo ga na osnovi fazne modulacije optičnega signala in postopka, ki smo ga imenovali digitalna psevdo heterodinska demodulacija. Optični signal smo fazno modulirali s sestavljenim interferometrom, ki smo ga imenovali interferometer z usklajeno razliko optičnih poti. V elektronskem sklopu smo optični signal pretvorili v električni, ojačili, digitalizirali in z inovativnim postopkom digitalno obdelali. Rezultat obdelave signala je numerična vrednost, ki je sorazmerna z merjeno fizikalno veličino. Ker pa na rezultat vplivajo tudi nemerjene fizikalne veličine (npr časovno in termično lezenje delovnih točk posameznih komponent interferometra in elektronskih elementov), je potrebno te vplive prepoznati in jih s postopki stabilizacije ali kompenzacije odpraviti. Proces stabilizacije in kompenzacije vpliva nemerjenih fizikalnih veličin poteka hkrati s procesom interpretacije merjene veličine. Idejno zasnovo smo matematično analizirali in numerično modelirali. Izdelali smo fizični model in z meritvami potrdili pravilnost zasnove in pravilnost matematične analize in numeričnih modelov.
Ključne besede: interferometer, vlakenski optični Fabry-Perotov senzor, interferometer z usklajeno razliko optičnih poti, digitalna psevdo heterodinska demodulacija
Objavljeno: 25.02.2011; Ogledov: 2701; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (11,51 MB)

3.
NIZKOCENOVNI OPTIČNI SPEKTRALNI ANALIZATOR
Matic Lilek, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o različnih vrstah spektralnih analizatorjih, njihovem delovanju. Poudarek je na optičnih spektralnih analizatorjih z uklonsko mrežico. Naš sistem temelji na takšnem spektralnem analizatorju. Opisane so komponente tega sistema, način sestave in na koncu umerjanje sistema. Sistem sestavljajo enorodovna optična vlakna, konkavne in konveksne leče, optični delilnik, prepustna uklonska mrežica, detektor in vir, ki je superluminiscenčna dioda. Predstavljeni so tudi eksperimentalni rezultati. Končen produkt je uspešno izdelan nizkocenovni optični spektralni analizator. Njegovo delovanje in umerjanje je predstavljeno s pomočjo optičnega senzorja raztezka, ki deluje na principu Fabry-Perot interferometra.
Ključne besede: optični spektralni analizator, uklonska mrežica, linijsko polje fotodetektorjev, spektralna analiza, Fabry-Perot
Objavljeno: 13.01.2012; Ogledov: 2077; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

4.
MINIATURNI TLAČNI IN TEMPERATURNO-TLAČNI OPTIČNI VLAKENSKI SENZORJI
Simon Pevec, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je prikazana tehnologija izdelave miniaturnega vlakenskega tlačnega senzorja, ki je zaradi preprostih in malo številčnih procesnih korakov primerna za ceneno serijsko proizvodnjo. Tehnologija temelji na uporabi posebnega senzorskega vlakna, selektivnem jedkanju in mehansko-kemični obdelavi vrha optičnega vlakna. Celoten proizvodni proces je ob minimalnih nastavitvah in prilagoditvah parametrov izdelave primeren za izdelavo poljubno občutljivih tlačnih senzorjev. V sklopu naloge sta poleg tlačnega senzorja predstavljena še dva tipa miniaturnih kombiniranih tlačno-temperaturnih vlakenskih senzorjev, ki imata visoko tlačno občutljivost in široko temperaturno področje. V obeh primerih senzor predstavlja interferometer, ki je zgrajen iz dveh zaporednih Fabry-Perot resonatorjev. V prvem primeru je senzor izdelan na vrhu dovodnega enorodovnega vlakna. Zanj je narejen matematični model za izračun odbitega svetlobnega toka, ki potuje skozi dve oz. tri polprepustna zrcala. V drugem primeru je senzor izdelan na vrhu mnogorodovnega vlakna, ki senzorju omogoča cenovno ugodnejše signalno procesiranje in večjo robustnost.
Ključne besede: miniaturni vlakenski optični Fabry-Perot senzor, interferometer, dvo-parametrični senzorji, simultano merjenje tlaka in temperature, mikro-obdelava, polirna naprava, selektivno jedkanje, posebna optična vlakna
Objavljeno: 21.11.2012; Ogledov: 1401; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (13,30 MB)

5.
MAGNETNO KONČNO STIKALO NA OSNOVI OPTIČNEGA VLAKNA
Blaž Blas, 2012, diplomsko delo

Opis: V nalogi bomo raziskali uporabnost polprevodniškega RGB senzorja za procesiranje vlakenskih Fabry-Perot senzorjev in poiskali optimalen design magnetnega končnega stikala. Izdelali bomo tudi cenen halogenski izvor svetlobe. Obdelali bomo teoretično ozadje Fabry-Perot interferometra, gradnjo optičnega in elektronskega sistema ter rezultate prikazali z uporabniškim vmesnikom v okolju LabVIEW.
Ključne besede: Fabry-Perot, optično magnetno stikalo, RGB detektor
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1492; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (5,02 MB)

6.
UPORABA TELEKOMUNIKACIJSKIH LASERSKIH DIOD ZA DOLOČITEV MERILNE VREDNOSTI PRI SPEKTRALNO RAZLOČLJIVIH OPTIČNIH VLAKENSKIH SENZORJIH
Matej Njegovec, 2013, doktorska disertacija

Opis: Spektralno razločanje spektralno razločljivih optičnih senzorjev je dandanes še vedno kompleksno in posledično drago, zato je uporaba optičnih senzorjev omejena na aplikacije, kjer preostali senzorji ne omogočajo zanesljive meritve. Zaradi tega se pojavi potreba po razvoju preprostejših in cenejših naprav za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev, ki bi optičnim senzorjem omogočile prodor v širšo uporabo. Možno rešitev ponujajo standardni telekomunikacijski elementi, ki so v široki uporabi, z njihovo pravilno uporabo pa je mogoče zgraditi preproste naprave za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev, ki omogočajo razločanje optičnih senzorjev z visoko ločljivostjo. V okviru doktorske disertacije sta bili raziskani in izdelani dve zasnovi novih naprav za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev na osnovi standardnih telekomunikacijskih optoelektronskih elementov. DWDM laserski modul lahko uporabimo kot spektrometer, pri čemer lasersko diodo uporabimo za nastavljanje izhodne valovne dolžine, vgrajen valovnodolžinski zaklepalnik pa za merjenje izhodne valovne dolžine. Na ta način je mogoče določiti spektralno karakteristiko optičnega senzorja in iz nje razbrati informacijo o merjeni veličini. Izkaže se, da lahko z uporabo takšnega laserskega modula dosežemo spektralno ločljivost boljšo od 1 pm, kar je pri meritvah temperature ekvivalentno 0,1 °C, pri meritvah raztezka pa 1 µε. Dosežena hitrost vzorčenja je 45 Hz, zaradi česar je tovrstna naprava za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev primernejša za statične meritve. Nadalje pa cenovno učinkovito rešitev ponuja uporaba običajnih telekomunikacijskih DFB laserskih diod, ki jih vzbujamo s tokovnimi sunki velikih amplitud. Aktivno področje laserske diode se zaradi velikega toka lokalno segreje, kar povzroči premik izhodne valovne dolžine, ki znaša več kot 10 nm. S časovno korelacijo spremembe valovne dolžine laserske diode med tokovnim sunkom in odbojem optičnega sunka od optičnega senzorja je mogoče določiti informacijo o merjeni veličini. Pasovna širina naprave za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev znaša 30 kHz, spektralna ločljivost pa 2 pm. Ker laserska dioda deluje v režimu kratkih tokovnih sunkov, je tovrstna naprava za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev primerna za časovno razvrščanje optičnih senzorjev, s čimer lahko odčitavamo večje število optičnih senzorjev v isti optični veji. Obe predstavljeni napravi za spektralno razločanje optičnih vlakenskih senzorjev omogočata cenovno učinkovito izvedbo merilnega sistema z uporabo vlakenskih optičnih senzorjev.
Ključne besede: optični senzorji, Braggove rešetke, Fabry-Perotov interferometer, DFB laserska dioda, laserski modul, valovnodolžinski zaklepalnik
Objavljeno: 19.04.2013; Ogledov: 1514; Prenosov: 77
URL Povezava na celotno besedilo

7.
SIGNALNI PROCESOR ZA MERJENJE SPREMEMBE DOLŽINE OPTIČNE POTI FABRY-PEROTOVEGA INTERFEROMETRA
Jurij Žnideršič, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga opisuje način razločitve merilne veličine optičnih vlakenskih Fabry- Perotovih interferometrov z nizko fineso in z dolžinami med 100 µm in 1 mm. Metoda je zasnovana na uporabi standardnega telekomunikacijskega razvrščevalnika, namenjenega gostemu valovnodolžinskemu razvrščanju. Ta nam omogoča pridobitev vrednosti amplitud optičnih moči pri štirih različnih optičnih frekvencah v odbitem spektru Fabry-Perotovega interferometra. Na podlagi teh vrednosti lahko naredimo nedvoumno in od optične moči neodvisno rekonstrukcijo izvirnega spektra. Iz rekonstruirane karakteristike je nato mogoče nedvoumno določiti merjeno veličino. Kot primer uporabe je izdelan optični merilnik temperature na osnovi vlakenskega Fabry- Perotovega interferometra.
Ključne besede: optični vlakenski senzor, signalni procesor, Fabry-Perotov interferometer, valovnodolžinski razvrščevalnik
Objavljeno: 27.09.2013; Ogledov: 1235; Prenosov: 55
URL Povezava na celotno besedilo

8.
MIKRO-OBDELAVA IN MIKRO-NAPRAVE IZ OPTIČNIH VLAKEN TEMELJEČE NA SELEKTIVNEM JEDKANJU IN DOPIRANJU S P2O5
Simon Pevec, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljena mikroobdelava optičnih vlaken temelječa na selektivnem jedkanju in dopiranju optičnih vlaken s P2O5. Tovrstna mikroobdelava je predstavljena kot zelo učinkovito orodje za realizacijo novih rešitev na področju načrtovanja in izvedbe optičnih senzorjev ter fotonskih naprav. Poleg najučinkovitejšega dopanta P2O5 so bili raziskani tudi drugi dopanti kot TiO2, GeO2, B2O3 in F, ki so vsi kompatibilni s proizvodnjo optičnih vlaken in imajo svojevrsten vpliv oz. uporabo v procesu selektivnega jedkanja. Raziskani so bili tudi pogoji jedkanja, kot so vpliv temperature, izbira jedkalnega medija, vpliv koncentracije jedkalnega medija in vpliv dodajanja različnih organskih topil. Na osnovi teh raziskav smo v nadaljevanju doktorske disertacije predstavili načrtovanje in rezultate več različnih fotonskih naprav in senzorjev, ki so bili izdelani na osnovi posebnih optičnih vlaken, dopiranih s P2O5. Podrobno so predstavljeni visoko občutljiv senzor raztezka, evanescentna linijska naprava z mikrožičko, senzor lomnega količnika z nanožičko, visoko občutljiv dvoparametrični senzor za merjenje temperature in lomnega količnika ter dvoparametrični senzor za merjenje tlaka in lomnega količnika. Vsem senzorjem in napravam so skupne popolna steklena zgradba, robustnost in miniaturna izvedba, ki v nobenem izmed primerov ne presega premera standardnega dovodnega vlakna (to je 125 m) ter ima aktivno dolžino krajšo od 1,5 mm. Vsi senzorji so načrtovani tako, da omogočajo enostavno rokovanje in pakiranje, zlasti tisti, izdelani na vrhu optičnega vlakna. Z doktorsko disertacijo želimo dokazati, da je tehnologija selektivnega jedkanja optičnega vlakna učinkovita, preprosta in zato primerna tudi za serijsko proizvodnjo, saj omogoča direktno in ekonomsko učinkovito izdelavo naprav na vrhu, vzdolž ali znotraj optičnega vlakna in s tem prispeva k novi generaciji miniaturnih, povsem vlakenskih mikrooptičnih naprav in novih rešitev na področju optičnih vlakenskih senzorjev.
Ključne besede: mikroobdelava, selektivno jedkanje, s fosforjevim pentoksidom dopirana optična vlakna, posebna optična vlakna, optični senzorji Fabry-Perot, večparametrični senzorji, mikro- in nanožičke, senzor lomnega količnika, senzor lomnega količnika in temperature, senzor lomnega količnika in tlaka.
Objavljeno: 10.12.2014; Ogledov: 1396; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (7,71 MB)

9.
SISTEM ZA RAZLOČEVANJE MERILNIH VREDNOSTI PRI FABRY-PEROTOVEM INTERFEROMETRU Z UPORABO STANDARDNE LASERSKE DIODE DFB IN PROGRAMABILNEGA LOGIČNEGA VEZJA
Andraž Javernik, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opisuje sistem, ki je grajen za namene razločevanja merilnih vrednosti pri vlakenskem Fabry-Perotovem interferometru. V delu je podrobno opisano teoretično ozadje delovanje senzorja, simulacija uporabljene modulacijske metode ter po sklopih opredeljena zasnova optičnega in elektronskega sistema. Na koncu so predstavljeni rezultati, kateri so plod predhodno zastavljenega dela.
Ključne besede: Optično vlakno, Fabry-Perotov interferometer, Merjenje raztezkov, FPGA
Objavljeno: 21.11.2014; Ogledov: 900; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

10.
OPTIČNI SENZOR VIBRACIJ Z UPORABO FABRY-PEROTOVEGA VLAKNESKEGA INTERFEROMETRA
Timotej Dvoršak, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje princip merjenja vibracij preko optičnega senzorja s Fabry-Perotovim interferometrom. Najprej je opisan razvoj visoko občutljivega optičnega vlakenskega senzorja za zaznavanje vibracij. Senzor je zgrajen iz segmenta optičnega vlakna, občutljivega na raztezek. Sprememba dolžine senzorskega dela optičnega vlakna ob prisotnosti vibracij povzroči spremembo optičnega signala. Procesiranje signala je bilo izvedeno z mikrokrmilnikom.
Ključne besede: Optično vlakno, signalni procesor, Fabry-Perotov vlakenski interferometer, merjenje vibracij
Objavljeno: 16.12.2014; Ogledov: 766; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici