| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Spletno ribarjenje v državni upravi : magistrsko delo
Ferdinand Šteharnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema tega zaključnega dela je porast phishing napadov v državni upravi. Uvodoma smo opredelili problem naraščanja tovrstnih kibernetskih groženj na nacionalni ravni ter na ravni državne uprave Republike Slovenije. Omenjeni problem je bil osnova za postavitev ciljev in tez tega zaključnega dela. V zaključnem delu smo opisali koncept delovanja phishing napadov ter do sedaj znane kategorije tovrstnih zlonamernih dejanj. Na podlagi proučevanja literature in lastnega znanja smo povzeli ukrepe, s katerimi se je vsaj delno mogoče zaščititi pred spletnim ribarjenjem. Opisali smo trenutno veljavni način beleženja kibernetskih incidentov v organih državne uprave ter drugih zavezancih, ki so formalno dolžni priglasiti tovrstne dogodke nadzornemu organu. Predstavili smo razpoložljive podatke o številu zabeleženih phishing incidentov na nacionalni in na ravni državne uprave. V empiričnem delu zaključnega dela smo s pomočjo anonimne ankete izvedli raziskavo o problematiki phishinga. Raziskavo smo izvedli na uporabnikih Finančne uprave Republike Slovenije; rezultate raziskave smo posplošili na zaposlene v državni upravi. Ugotavljali smo vpliv starosti, spola in stopnje dosežene izobrazbe na phishing problematiko. Preverili smo, ali trenutni sistem internega obveščanja dosega želeni cilj pri uporabnikih. Zanimalo nas je, ali so izobraževanja s področja kibernetske varnosti zadostna in ustrezna ter ali imata na željo po izobraževanju vpliv spol in starost uporabnikov. Izobraževanje je ključnega pomena pri preprečevanju navedenih kriminalnih ravnanj, kajti le ustrezno usposobljena oseba ima možnost zlonamerno vsebino prepoznati in nanjo ustrezno odreagirati.
Ključne besede: spletno ribarjenje, phishing, FURS, kibernetska varnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 288; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

2.
Finančna preiskava FURSA [i. e. FURS-a] : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Jan Šober, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti način delovanja Finančne uprave Republike Slovenije, s fokusom na finančni preiskavi ter bralcem približati, kako izgledajo finančne preiskave in sam postopek inšpekcijskega nadzora. V ta namen je najprej predstavljena zgodovina carinske in davčne uprave, ker sta danes ti dve upravi združeni v eno enoto, današnjo Finančno upravo Republike Slovenije (FURS). Nadalje je predstavljena Finančna uprava Republike Slovenije; enoten državni organ, ki deluje na področju davkov, ureja naloge inšpekcijskega nadzora ter pravilnosti in pravočasnega izvrševanja davčnih in drugih obveznosti, nadzor nad vnosom, iznosom in tranzitom blaga, finančnega nadzora, finančne preiskave in ostalih nalog. Od leta 2014 Finančna uprava deluje kot enoten organ v sestavi Ministrstva za finance. Diplomska naloga je osredotočena na delovanje Finančne uprave, opravljanje finančnega nadzora in finančne preiskave. Z spremembo Zakona o finančni upravi, je izboljšana učinkovitost in delovanje finančne uprave. V diplomski nalogi so navedene spremembe zakona, ki so bile predlagane s strani državnega zbora in so vplivale na uspešnost in učinkovitost delovanja finančne uprave. Finančno preiskavo je možno izvesti tudi, če obstaja samo sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim se kršijo predpisi Finančne uprave, ker so naloge FURS-a da omejuje gospodarsko kriminaliteto. Opisani so postopki, ki jih mora davčni organ omogočiti, da se izvede finančna preiskava nad stranko. Po drugi strani, pa mora biti stranki tekom inšpekcijskega nadzora omogočeno, da izpodbija dokaze pridobljene v finančni preiskavi. V diplomski nalogi so preučevani tudi primeri finančnih preiskav FURS-a in podane ugotovitve.
Ključne besede: finančne preiskave, Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), finance, finančni nadzor, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 149; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

3.
Analiza davčne blagajne na primeru tronpos
Iztok Tili, 2019, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja smo se ukvarjali z analizo davčnih blagajn, pomena sive ekonomije za vpliv na uvedbo davčnih blagajn. V študiji primera, ki smo jo pripravili v drugem delu diplomskega seminarja, pa smo se skušali podrobneje seznaniti s primerom davčne blagajne iz prakse, kjer smo preučili eno izmed slovenskih rešitev, TRONpos. Davčne blagajne so v Sloveniji postale obvezne 2.1.2016. Ker nas je zanimalo ozadje, kako je sploh prišlo do odločitve za uvedbo davčnih blagajn, smo se v diplomskem seminarju odločili raziskati področje sive ekonomije, tako po svetu ter podrobneje v Sloveniji. Davčne blagajne so le en izmed ukrepov v nizu boja proti sivi ekonomiji. S pojavom davčnih blagajn imajo mnoge države že večletne izkušnje, zato so tudi vplivi na gospodarstvo poznani. V praktičnem delu naloge smo predstavili slovensko davčno blagajno TRONpos, prikazali časovnico in način razvoja ter ključne funkcionalnosti rešitve. Ker so z davčno blagajno povezane številna vprašanja o načinu delovanja, smo predstavili tudi nudenje podpore uporabnikom davčnih blagajn na primeru TRONpos.
Ključne besede: siva ekonomija, blagajna, davčna blagajna, POS sistem, FURS, TRONpos, Comtron
Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 939; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

4.
Kritična presoja sistema spremljanja in nadziranja prispekov plač
Tomaž Dšuban, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na kritično presojo sistema spremljanja in nadziranja prispevkov plač. Spremljanje plačevanja prispevkov je v Sloveniji urejeno na način, da ima država oblikovan tako imenovani sklad, ki ga upravljajo skrbniki, zaposleni pa potem na različne načine preverjajo, ali so prispevki, ki zapadejo v plačilo, plačani. V Sloveniji obdavčitev plač ureja več različnih zakonov, ki opravljajo pobiranje in nadzor glede obračunavanja prispevkov, zato smo njihove glavne vsebine povzeli in izpostavili. Nad pobiranjem ter plačevanjem prispevkov v Sloveniji bdijo nadzorni organi, v našem primeru FURS, zato smo izpostavili njegovo delovanje in s tam zaposleno osebo opravili intervju, s katerim smo pojasnili določene nejasnosti. Za boljše razumevanje omenjene problematike smo izpostavili en primer iz prakse. Dotaknili smo se tudi posameznih tem, ki se navezujejo na našo problematiko, med drugim, kako lahko posameznik preveri, ali so njegovi prispevki plačani ter na katere organe se lahko v zvezi s tem obrne. Na koncu smo povzeli prednosti in slabosti slovenskega sistema spremljanja in nadziranja prispevkov plač.
Ključne besede: FURS, spremljanje in nadziranje, prispevki za socialno varnost, plače, neplačevanje prispevkov, nadzorni organ
Objavljeno v DKUM: 11.12.2017; Ogledov: 1218; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

5.
Mednarodno sodelovanje davčnih organov pri izmenjavi informacij
Polona Klenovšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Globalizacija je proces, v katerem se svet povezuje v celoto in vzpostavlja mednarodni trg, na katerem se preko državnih meja kapital in blago prelivata prosto. Davčne utaje in izogibanje davkom ovirajo državo pri pobiranju davkov in izvajanju politike. Boj proti davčnim utajam zahteva celostno postopanje na ravni posameznika, na nacionalni ravni, ravni Evropske Unije in globalni ravni. Nacionalni organi so primorani k sodelovanju in izmenjavi informacij, saj davčne goljufije in neizpolnjevanje davčnih obveznosti predstavljajo resen problem v slovenskem finančnem in gospodarskem okolju. Ugotovila sem, da so izmenjani podatki za posamezno državo koristni le, če ta sodeluje z drugimi državami, seveda na veljavni pravni podlagi. Slovenska ureditev je ustrezna in sledi avtomatični izmenjavi informacij kot novemu globalnemu standardu. Verjamem, da bo Slovenija tudi vnaprej v koraku s časom in se bo hitro odzivala na morebitne spremembe.
Ključne besede: globalizacija, avtomatična izmenjava informacij, enoten standard poročanja, OECD model, davčne oaze, FURS, sodelovanje, davki
Objavljeno v DKUM: 04.08.2017; Ogledov: 1127; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (997,13 KB)

6.
UVAJANJE DAVČNIH BLAGAJN V SLOVENSKI PRAVNI PROSTOR
Tanja Arl, 2016, diplomsko delo

Opis: Tako v Sloveniji, kot tudi v tujini je problem sive ekonomije zelo pereča tema. Hudo finančno krizo so v Sloveniji že poskušali zajeziti s številnimi davčnimi reformami, osredotočenimi predvsem na trg dela. Pojavlja pa se vedno večja težnja po povečanju davka na dodano vrednost. To naj bi po novem urejale Zakon o davčnem potrjevanju računov in z njim obvezne davčne blagajne. V nalogi je najprej v teoretičnem delu opredeljen pojem sive ekonomije in davčnih utaj. Navedeni so tudi ukrepi za zmanjševanje le-teh in med njimi najbolj pomemben ukrep gotovinskega poslovanja. V diplomski nalogi so navedeni tudi posamezni koraki potrebni pri uvedbi davčnih blagajn. Tudi nekatere druge države so posegle po uvedbi podobnega sistema kot Slovenija. V empiričnem delu naloge so povzeti ukrepi Hrvaške, Italije, Švedske in Bolgarije. Da pa bi lažje razumeli koncept davčnih blagajn je pomembno poznati tako obstoječo kot tudi predhodno zakonodajo. Vsak sistem pa ima tako svoje pozitivne kot tudi negativne lastnosti, katere bomo predstavili v nalogi v zvezi s samo uvedbo. Na koncu naloge pa so navedene še kazni in globe za neupoštevanje zakonodaje.
Ključne besede: davčne blagajne, vezana knjiga računov, siva ekonomija, FURS, davek na dodano vrednost
Objavljeno v DKUM: 24.11.2016; Ogledov: 1598; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (986,69 KB)

7.
POSEBNA UREDITEV OBRAČUNAVANJA DAVKA NA DODANO VREDNOST ZA POTOVALNE AGENCIJE
Erika Režek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem predstavila problematiko obdavčitve potovalnih agencij z vidika njene obdavčitve z davkom na dodano vrednost. Direktiva Sveta 2006/112/ES omogoča državam članicam uporabo posebne ureditve za potovalne agencije tako, da je z DDV obdavčena le razlika v ceni, marža, ki jo doseže potovalna agencija v zvezi z opravljenimi storitvami do naročnika storitev. Pogoj, ki ga določa ta zakonodaja, je, da potovalna agencija deluje v svojem imenu in za svoj račun in pri zagotavljanju svojih storitev uporablja blago in storitve, ki jih potovalni agenciji dobavijo drugi davčni zavezanci. Rezultat te obdavčitve je, da je kupljena storitev obdavčena tam, kjer je dejansko potrošena, storitve, ki jih vezano na to potovanje zaračuna potovalna agencija, pa so obdavčene tam, kjer je sedež potovalne agencije. Prav tako uporaba te ureditve omogoča, da potovalna agencija prodane storitve šteje kot sestavljene (enotne) storitve in jih kot take zaračuna neposredno potniku. Tu pa se že postavi vprašanje, kdo je potnik: naročnik, ki kupi in koristi te storitve, ali je to le končni kupec (običajno potovanje koristi fizična oseba) ali je potnik lahko tudi druga potovalna agencija, ki potovanje kupi in ga naprej proda končnemu kupcu? Že prvotna Direktiva Sveta 77/388/EGS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost iz leta 1977 je v definiciji določila 1. odstavka 26. člena, v katerem je opredeljeno področje uporabe posebne ureditve, uporabila izraz »naročnik«, ang. »customer«, v ostalih odstavkih pa »potnik«, ang. »traveller«. Direktiva Sveta 2006/112/ES iz leta 2006 je to povzela, vendar je nastal problem pri prevajanju tega določila v jezike držav članic, saj so nekatere države pojem« kupec« kot naročnik storitev uporabile le enkrat, nekatere države članice pa so povsod uporabile pojem »potnik«. Za namene maržne ureditve potnik ni nujno nekdo, ki potuje. Namen zakonodajalca je bil, da se termin potnik ne omeji le na ozko kategorijo oseb, pač pa velja za kupce, ki koristijo počitniški paket in vključuje tudi druge potovalne agencije, ki to storitev prodajo naprej. V nasprotnem je kršeno načelo nevtralnosti med davčnimi zavezanci in povzroča izkrivljeno konkurenco med gospodarskimi subjekti. Evropska komisija je leta 2002 izpostavila problem uporabe posebne maržne ureditve za potovalne agencije in je predlagala spremembo člena 26 Direktive Sveta 77/388/EGS. Po mnenju Evropske komisije se v skladu s to zakonodajo maržna ureditev uporablja le, če je kupec potnik (t.i. potnikov pristop). V letu 2007 je Evropska komisija začela postopek proti več državam članicam in je proti osmim državam članicam (Španiji, Poljski, Češki, Italiji, Finski, Portugalski, Grčiji, Franciji) na Sodišče EU vložila postopek presoje uporabe posebne ureditve. Te države so maržno ureditev uporabljale ne glede na to, ali je kupec tudi dejanski potnik ali ne (t.i. »kupčev pristop«). Sodišče EU je v letu 2013 odločilo v prid tem državam, tako, da se lahko maržna ureditev uporabi za vse vrste strank, tako v odnosu, ko potovalna agencija proda potovanje drugi potovalni agenciji, t.j. naročniku storitev, kot v odnosu do končnega potrošnika, t.j. kupcu storitev. Ta sodba je povzročila precej nesoglasja s strani potovalnih agencij. Prav tako se postavlja vprašanje določitve marže, ki jo potovalna agencija doseže za posamezno potovanje. Skladno z Direktivo Sveta 2006/112/ES marža potovalne agencije pomeni razliko med celotnim zneskom, ki ga plača potnik (brez DDV) in dejanskimi stroški potovalne agencije za dobavo blaga in storitev, ki jih potovalni agenciji opravijo drugi davčni zavezanci. Države članice določila Direktive Sveta 2006/112/ES še vedno različno implementirajo v nacionalni zakonodaji, zato je te anomalije potrebno odpraviti, na ravni spremembe Direktive Sveta 2006/112/ES oz. na ravni Sodišča EU.
Ključne besede: DDV – davek na dodano vrednost, DURS – Davčna uprava Republike Slovenije, FURS – Finančna uprava Republike Slovenije, TOMS, RVC – razlika v ceni, B2B - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetji, B2C - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetjem in končnim uporabnikom, EU – Evropska Unija, IBFD - The International Bureau of Fiscal Documentation - Mednarodni urad za fiskalno dokumentacijo, Direktiva Sveta 77/388/EGS − Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, Direktiva Sveta 2006/112/ES - Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ZDDV-1 - Zakon o davku na dodano vrednost, Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 -Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ECTA - Evropsko združenje turističnih agencij in organizatorjev potovanj, GEBTA – Evropsko cehovsko združenje potovalnih agencij za poslovna potovanja
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 2611; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (824,44 KB)

8.
DRŽAVNE DAVČNE AKTIVNOSTI ZA PREPREČEVANJE DAVČNE UTAJE
Tjaša Polšak, 2016, diplomsko delo

Opis: Davčna utaja predstavlja globalen problem, ki obstaja, odkar obstaja davek. Organi posamezne države, želijo na različne načine omejiti negativen odnos, do plačevanja obveznosti in skušajo uveljaviti ukrepe, ki bi pripomogli k pozitivnemu odnosu pri plačevanju davčnih obveznosti. Z letošnjo pridobitvijo ukrepa davčnih blagajn, se situacija pri gotovinskem plačilu izboljšuje. K temu še pripomore konstanten nadzor sistema in nadzor organov na terenu.
Ključne besede: davčna utaja, FURS, davek, davčni zavezanec, davčne obveznosti
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 868; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (859,80 KB)

9.
IMPLEMENTACIJA ARA-SISTEMA ZA EVIDENTIRANJE NASTANKA ODPADNE EMBALAŽE V TRGOVSKI VERIGI
Andrej Ropret, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Trgovska podjetja v Sloveniji, ki dajo s prodajo artiklov posredno na trg za več kot 15 ton odpadne embalaže, so dolžna količino odpadne embalaže, nastale s prodajo izdelkov in nato potrošnjo, poročati Finančni upravi Republike Slovenije in seveda tudi podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo odpadne embalaže. Proces zajemanja podatkov in poročanje v podjetju, obravnavanem v diplomskem delu, nista sistemsko urejena, zato smo se odločili to korenito spremeniti. Kot prvi na področju držav nekdanje Jugoslavije smo se odločili po vzoru zahodnih držav vpeljati zajem in poročanje podatkov o nastanku odpadne embalaže po sistemu ARA. S sistemom smo omogočili enostaven in natančen zajem podatkov, ki je zaradi nizkih stroškov in porabe resursov zelo učinkovit. Diplomsko delo opisuje potek te implementacije in končni rezultat, ki pomeni celovito in natančno poročanje zajetih podatkov.
Ključne besede: ‒ Optimizacija ‒ Odpadna embalaža ‒ ARA ‒ Kvartalno poročanje ‒ Analiza ‒ RS ‒ FURS
Objavljeno v DKUM: 22.06.2016; Ogledov: 1136; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

10.
Varovanje informacij davčne tajnosti v Finančni upravi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija [Varnost in policijsko delo]
Zaviša Baraga, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo v teoretičnem delu zajema predstavitev normativno pravne ureditve varovanja informacij in podatkov, ki imajo naravo tajnosti. V Finančni upravi RS govorimo o davčni tajnosti zavezancev za davek. Tehnološki razvoj, vse hitrejši tempo življenja, poslovno in socialno okolje davčnih zavezancev od davčnega organa zahtevajo odzivnost in hitro ukrepanje. Hkrati pa je v prvi vrsti potrebno zavarovati pravice posameznikov in poslovnih subjektov (davčnih zavezancev). Ogrožanje informacijskega sistema in s tem morebitno oškodovanje davčnih zavezancev je nekaj vsakdanjega. Finančna uprava RS kot državna institucija mora imeti celostno urejeno politiko varovanja informacij in podatkov, ki so davčna tajnost. V drugem delu diplomskega dela se z empirično raziskavo ugotavlja vidik človeškega faktorja in njegov vpliv na varovanje informacij in podatkov. Poleg ogrožanja informacijskega sistema z napadi, kot so virusi, črvi, logične bombe, trojanski konji itd., je človek ključni faktor ogrožanja in razkrivanja podatkov, ki so davčna tajnost. Ali se zaposleni dovolj zavedajo pomembnosti varovanja podatkov, posledično pa varstva pravic davčnih zavezancev in kako izvajajo politiko varovanja osebnih podatkov, se je ugotavljalo z anketnim vprašalnikom.
Ključne besede: davčna tajnost, podatki, varstvo podatkov, osebni podatki, neprekinjeno poslovanje, informacijska varnost, finančna uprava, FURS, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2015; Ogledov: 1750; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici