SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV IZBRANIH DEJAVNIKOV NA PRIPRAVLJENOST DAVČNEGA SODELOVANJA DAVČNIH ZAVEZANCEV Z DAVČNO UPRAVO
Maja Matajič, 2015, magistrsko delo

Opis: Glavni ekonomski in politični cilj vsake države je gospodarska rast in razvoj, ki ga ta lahko doseže na podlagi ustrezne višine pobranih javnofinančnih prihodkov za proračun države, kar pa je v veliki meri odvisno tudi od davčnega sodelovanja njenih državljanov. Pri davčnem sodelovanju proučujemo raven do katere davčni zavezanec deluje v skladu z davčnimi predpisi, pri tem pa ugotavljamo, katera so tista sporna področja, zaradi katerih državljani morda ne izpolnjujejo svojih davčni obveznosti v polni meri. V sklopu raziskave področja davčnega sodelovanja smo v samem začetku preučili v kolikšni meri je omenjeno področje raziskano v tuji literaturi. Tako smo v uvodnih poglavjih napravili pregled študij in raziskav po posameznih obdobjih, kar nam je omogočilo vpogled v razvoj davčnega sodelovanja. Prav tako smo napravili pregled modelov, ki predstavljajo nadgradnjo davčnega sodelovanja. Davčno sodelovanje je prav tako odsev številnih dejavnikov, ki se med seboj prepletajo in kot končni produkt prikazujejo realno sliko sodelovanja davkoplačevalcev z davčnim organom. Dobro analitično poznavanje posameznega dejavnika nam omogoča njegovo podrobno segmentacijo, saj lahko ugotovimo, kaj je za davčne zavezance najbolj moteče, kar nam zakonodajno omogoča, da sprejmemo ukrepe, ki krepijo prostovoljno davčno sodelovanje. V magistrski nalogi smo dejavnike kategorizirali v ekonomske, psihološke in demografske ter pod vsako kategorijo predstavili vse tiste dejavnike, ki imajo pomembno vlogo pri proučevanju davčnega sodelovanja. Pomemben del naloge predstavlja empirična raziskava v sklopu katere smo analizirali dejavnike verjetnost inšpekcijskega nadzora, osebne, družbene ter nacionalne norme in pravičnost postopkov. V omenjenem delu smo prav tako preverili hipoteze in primerjali pridobljene podatke lastne raziskave s podatki drugih raziskav.
Ključne besede: davčno sodelovanje, davki, FURS, davčna utaja
Objavljeno: 27.08.2015; Ogledov: 336; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

2.
Varovanje informacij davčne tajnosti v Finančni upravi
Zaviša Baraga, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo v teoretičnem delu zajema predstavitev normativno pravne ureditve varovanja informacij in podatkov, ki imajo naravo tajnosti. V Finančni upravi RS govorimo o davčni tajnosti zavezancev za davek. Tehnološki razvoj, vse hitrejši tempo življenja, poslovno in socialno okolje davčnih zavezancev od davčnega organa zahtevajo odzivnost in hitro ukrepanje. Hkrati pa je v prvi vrsti potrebno zavarovati pravice posameznikov in poslovnih subjektov (davčnih zavezancev). Ogrožanje informacijskega sistema in s tem morebitno oškodovanje davčnih zavezancev je nekaj vsakdanjega. Finančna uprava RS kot državna institucija mora imeti celostno urejeno politiko varovanja informacij in podatkov, ki so davčna tajnost. V drugem delu diplomskega dela se z empirično raziskavo ugotavlja vidik človeškega faktorja in njegov vpliv na varovanje informacij in podatkov. Poleg ogrožanja informacijskega sistema z napadi, kot so virusi, črvi, logične bombe, trojanski konji itd., je človek ključni faktor ogrožanja in razkrivanja podatkov, ki so davčna tajnost. Ali se zaposleni dovolj zavedajo pomembnosti varovanja podatkov, posledično pa varstva pravic davčnih zavezancev in kako izvajajo politiko varovanja osebnih podatkov, se je ugotavljalo z anketnim vprašalnikom.
Ključne besede: davčna tajnost, podatki, varstvo podatkov, osebni podatki, neprekinjeno poslovanje, informacijska varnost, finančna uprava, FURS, diplomske naloge
Objavljeno: 02.11.2015; Ogledov: 404; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

3.
POSEBNA UREDITEV OBRAČUNAVANJA DAVKA NA DODANO VREDNOST ZA POTOVALNE AGENCIJE
Erika Režek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem predstavila problematiko obdavčitve potovalnih agencij z vidika njene obdavčitve z davkom na dodano vrednost. Direktiva Sveta 2006/112/ES omogoča državam članicam uporabo posebne ureditve za potovalne agencije tako, da je z DDV obdavčena le razlika v ceni, marža, ki jo doseže potovalna agencija v zvezi z opravljenimi storitvami do naročnika storitev. Pogoj, ki ga določa ta zakonodaja, je, da potovalna agencija deluje v svojem imenu in za svoj račun in pri zagotavljanju svojih storitev uporablja blago in storitve, ki jih potovalni agenciji dobavijo drugi davčni zavezanci. Rezultat te obdavčitve je, da je kupljena storitev obdavčena tam, kjer je dejansko potrošena, storitve, ki jih vezano na to potovanje zaračuna potovalna agencija, pa so obdavčene tam, kjer je sedež potovalne agencije. Prav tako uporaba te ureditve omogoča, da potovalna agencija prodane storitve šteje kot sestavljene (enotne) storitve in jih kot take zaračuna neposredno potniku. Tu pa se že postavi vprašanje, kdo je potnik: naročnik, ki kupi in koristi te storitve, ali je to le končni kupec (običajno potovanje koristi fizična oseba) ali je potnik lahko tudi druga potovalna agencija, ki potovanje kupi in ga naprej proda končnemu kupcu? Že prvotna Direktiva Sveta 77/388/EGS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost iz leta 1977 je v definiciji določila 1. odstavka 26. člena, v katerem je opredeljeno področje uporabe posebne ureditve, uporabila izraz »naročnik«, ang. »customer«, v ostalih odstavkih pa »potnik«, ang. »traveller«. Direktiva Sveta 2006/112/ES iz leta 2006 je to povzela, vendar je nastal problem pri prevajanju tega določila v jezike držav članic, saj so nekatere države pojem« kupec« kot naročnik storitev uporabile le enkrat, nekatere države članice pa so povsod uporabile pojem »potnik«. Za namene maržne ureditve potnik ni nujno nekdo, ki potuje. Namen zakonodajalca je bil, da se termin potnik ne omeji le na ozko kategorijo oseb, pač pa velja za kupce, ki koristijo počitniški paket in vključuje tudi druge potovalne agencije, ki to storitev prodajo naprej. V nasprotnem je kršeno načelo nevtralnosti med davčnimi zavezanci in povzroča izkrivljeno konkurenco med gospodarskimi subjekti. Evropska komisija je leta 2002 izpostavila problem uporabe posebne maržne ureditve za potovalne agencije in je predlagala spremembo člena 26 Direktive Sveta 77/388/EGS. Po mnenju Evropske komisije se v skladu s to zakonodajo maržna ureditev uporablja le, če je kupec potnik (t.i. potnikov pristop). V letu 2007 je Evropska komisija začela postopek proti več državam članicam in je proti osmim državam članicam (Španiji, Poljski, Češki, Italiji, Finski, Portugalski, Grčiji, Franciji) na Sodišče EU vložila postopek presoje uporabe posebne ureditve. Te države so maržno ureditev uporabljale ne glede na to, ali je kupec tudi dejanski potnik ali ne (t.i. »kupčev pristop«). Sodišče EU je v letu 2013 odločilo v prid tem državam, tako, da se lahko maržna ureditev uporabi za vse vrste strank, tako v odnosu, ko potovalna agencija proda potovanje drugi potovalni agenciji, t.j. naročniku storitev, kot v odnosu do končnega potrošnika, t.j. kupcu storitev. Ta sodba je povzročila precej nesoglasja s strani potovalnih agencij. Prav tako se postavlja vprašanje določitve marže, ki jo potovalna agencija doseže za posamezno potovanje. Skladno z Direktivo Sveta 2006/112/ES marža potovalne agencije pomeni razliko med celotnim zneskom, ki ga plača potnik (brez DDV) in dejanskimi stroški potovalne agencije za dobavo blaga in storitev, ki jih potovalni agenciji opravijo drugi davčni zavezanci. Države članice določila Direktive Sveta 2006/112/ES še vedno različno implementirajo v nacionalni zakonodaji, zato je te anomalije potrebno odpraviti, na ravni spremembe Direktive Sveta 2006/112/ES oz. na ravni Sodišča EU.
Ključne besede: DDV – davek na dodano vrednost, DURS – Davčna uprava Republike Slovenije, FURS – Finančna uprava Republike Slovenije, TOMS, RVC – razlika v ceni, B2B - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetji, B2C - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetjem in končnim uporabnikom, EU – Evropska Unija, IBFD - The International Bureau of Fiscal Documentation - Mednarodni urad za fiskalno dokumentacijo, Direktiva Sveta 77/388/EGS − Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, Direktiva Sveta 2006/112/ES - Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ZDDV-1 - Zakon o davku na dodano vrednost, Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 -Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ECTA - Evropsko združenje turističnih agencij in organizatorjev potovanj, GEBTA – Evropsko cehovsko združenje potovalnih agencij za poslovna potovanja
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 329; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (824,44 KB)

4.
IMPLEMENTACIJA ARA-SISTEMA ZA EVIDENTIRANJE NASTANKA ODPADNE EMBALAŽE V TRGOVSKI VERIGI
Andrej Ropret, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Trgovska podjetja v Sloveniji, ki dajo s prodajo artiklov posredno na trg za več kot 15 ton odpadne embalaže, so dolžna količino odpadne embalaže, nastale s prodajo izdelkov in nato potrošnjo, poročati Finančni upravi Republike Slovenije in seveda tudi podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo odpadne embalaže. Proces zajemanja podatkov in poročanje v podjetju, obravnavanem v diplomskem delu, nista sistemsko urejena, zato smo se odločili to korenito spremeniti. Kot prvi na področju držav nekdanje Jugoslavije smo se odločili po vzoru zahodnih držav vpeljati zajem in poročanje podatkov o nastanku odpadne embalaže po sistemu ARA. S sistemom smo omogočili enostaven in natančen zajem podatkov, ki je zaradi nizkih stroškov in porabe resursov zelo učinkovit. Diplomsko delo opisuje potek te implementacije in končni rezultat, ki pomeni celovito in natančno poročanje zajetih podatkov.
Ključne besede: ‒ Optimizacija ‒ Odpadna embalaža ‒ ARA ‒ Kvartalno poročanje ‒ Analiza ‒ RS ‒ FURS
Objavljeno: 22.06.2016; Ogledov: 160; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

5.
DRŽAVNE DAVČNE AKTIVNOSTI ZA PREPREČEVANJE DAVČNE UTAJE
Tjaša Polšak, 2016, diplomsko delo

Opis: Davčna utaja predstavlja globalen problem, ki obstaja, odkar obstaja davek. Organi posamezne države, želijo na različne načine omejiti negativen odnos, do plačevanja obveznosti in skušajo uveljaviti ukrepe, ki bi pripomogli k pozitivnemu odnosu pri plačevanju davčnih obveznosti. Z letošnjo pridobitvijo ukrepa davčnih blagajn, se situacija pri gotovinskem plačilu izboljšuje. K temu še pripomore konstanten nadzor sistema in nadzor organov na terenu.
Ključne besede: davčna utaja, FURS, davek, davčni zavezanec, davčne obveznosti
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 126; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (859,80 KB)

6.
UVAJANJE DAVČNIH BLAGAJN V SLOVENSKI PRAVNI PROSTOR
Tanja Arl, 2016, diplomsko delo

Opis: Tako v Sloveniji, kot tudi v tujini je problem sive ekonomije zelo pereča tema. Hudo finančno krizo so v Sloveniji že poskušali zajeziti s številnimi davčnimi reformami, osredotočenimi predvsem na trg dela. Pojavlja pa se vedno večja težnja po povečanju davka na dodano vrednost. To naj bi po novem urejale Zakon o davčnem potrjevanju računov in z njim obvezne davčne blagajne. V nalogi je najprej v teoretičnem delu opredeljen pojem sive ekonomije in davčnih utaj. Navedeni so tudi ukrepi za zmanjševanje le-teh in med njimi najbolj pomemben ukrep gotovinskega poslovanja. V diplomski nalogi so navedeni tudi posamezni koraki potrebni pri uvedbi davčnih blagajn. Tudi nekatere druge države so posegle po uvedbi podobnega sistema kot Slovenija. V empiričnem delu naloge so povzeti ukrepi Hrvaške, Italije, Švedske in Bolgarije. Da pa bi lažje razumeli koncept davčnih blagajn je pomembno poznati tako obstoječo kot tudi predhodno zakonodajo. Vsak sistem pa ima tako svoje pozitivne kot tudi negativne lastnosti, katere bomo predstavili v nalogi v zvezi s samo uvedbo. Na koncu naloge pa so navedene še kazni in globe za neupoštevanje zakonodaje.
Ključne besede: davčne blagajne, vezana knjiga računov, siva ekonomija, FURS, davek na dodano vrednost
Objavljeno: 24.11.2016; Ogledov: 310; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (986,69 KB)

7.
Mednarodno sodelovanje davčnih organov pri izmenjavi informacij
Polona Klenovšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Globalizacija je proces, v katerem se svet povezuje v celoto in vzpostavlja mednarodni trg, na katerem se preko državnih meja kapital in blago prelivata prosto. Davčne utaje in izogibanje davkom ovirajo državo pri pobiranju davkov in izvajanju politike. Boj proti davčnim utajam zahteva celostno postopanje na ravni posameznika, na nacionalni ravni, ravni Evropske Unije in globalni ravni. Nacionalni organi so primorani k sodelovanju in izmenjavi informacij, saj davčne goljufije in neizpolnjevanje davčnih obveznosti predstavljajo resen problem v slovenskem finančnem in gospodarskem okolju. Ugotovila sem, da so izmenjani podatki za posamezno državo koristni le, če ta sodeluje z drugimi državami, seveda na veljavni pravni podlagi. Slovenska ureditev je ustrezna in sledi avtomatični izmenjavi informacij kot novemu globalnemu standardu. Verjamem, da bo Slovenija tudi vnaprej v koraku s časom in se bo hitro odzivala na morebitne spremembe.
Ključne besede: globalizacija, avtomatična izmenjava informacij, enoten standard poročanja, OECD model, davčne oaze, FURS, sodelovanje, davki
Objavljeno: 04.08.2017; Ogledov: 80; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (997,13 KB)

8.
Kritična presoja sistema spremljanja in nadziranja prispekov plač
Tomaž Dšuban, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na kritično presojo sistema spremljanja in nadziranja prispevkov plač. Spremljanje plačevanja prispevkov je v Sloveniji urejeno na način, da ima država oblikovan tako imenovani sklad, ki ga upravljajo skrbniki, zaposleni pa potem na različne načine preverjajo, ali so prispevki, ki zapadejo v plačilo, plačani. V Sloveniji obdavčitev plač ureja več različnih zakonov, ki opravljajo pobiranje in nadzor glede obračunavanja prispevkov, zato smo njihove glavne vsebine povzeli in izpostavili. Nad pobiranjem ter plačevanjem prispevkov v Sloveniji bdijo nadzorni organi, v našem primeru FURS, zato smo izpostavili njegovo delovanje in s tam zaposleno osebo opravili intervju, s katerim smo pojasnili določene nejasnosti. Za boljše razumevanje omenjene problematike smo izpostavili en primer iz prakse. Dotaknili smo se tudi posameznih tem, ki se navezujejo na našo problematiko, med drugim, kako lahko posameznik preveri, ali so njegovi prispevki plačani ter na katere organe se lahko v zvezi s tem obrne. Na koncu smo povzeli prednosti in slabosti slovenskega sistema spremljanja in nadziranja prispevkov plač.
Ključne besede: FURS, spremljanje in nadziranje, prispevki za socialno varnost, plače, neplačevanje prispevkov, nadzorni organ
Objavljeno: 11.12.2017; Ogledov: 58; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici