Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Osrednja tema tega zaključnega dela je porast phishing napadov v državni upravi. Uvodoma smo opredelili problem naraščanja tovrstnih kibernetskih groženj na nacionalni ravni ter na ravni državne uprave Republike Slovenije. Omenjeni problem je bil osnova za postavitev ciljev in tez tega zaključnega dela. V zaključnem delu smo opisali koncept delovanja phishing napadov ter do sedaj znane kategorije tovrstnih zlonamernih dejanj. Na podlagi proučevanja literature in lastnega znanja smo povzeli ukrepe, s katerimi se je vsaj delno mogoče zaščititi pred spletnim ribarjenjem. Opisali smo trenutno veljavni način beleženja kibernetskih incidentov v organih državne uprave ter drugih zavezancih, ki so formalno dolžni priglasiti tovrstne dogodke nadzornemu organu. Predstavili smo razpoložljive podatke o številu zabeleženih phishing incidentov na nacionalni in na ravni državne uprave. V empiričnem delu zaključnega dela smo s pomočjo anonimne ankete izvedli raziskavo o problematiki phishinga. Raziskavo smo izvedli na uporabnikih Finančne uprave Republike Slovenije; rezultate raziskave smo posplošili na zaposlene v državni upravi. Ugotavljali smo vpliv starosti, spola in stopnje dosežene izobrazbe na phishing problematiko. Preverili smo, ali trenutni sistem internega obveščanja dosega želeni cilj pri uporabnikih. Zanimalo nas je, ali so izobraževanja s področja kibernetske varnosti zadostna in ustrezna ter ali imata na željo po izobraževanju vpliv spol in starost uporabnikov. Izobraževanje je ključnega pomena pri preprečevanju navedenih kriminalnih ravnanj, kajti le ustrezno usposobljena oseba ima možnost zlonamerno vsebino prepoznati in nanjo ustrezno odreagirati.
Ključne besede: spletno ribarjenje, phishing, FURS, kibernetska varnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 578; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: V delu diplomskega seminarja smo se ukvarjali z analizo davčnih blagajn, pomena sive ekonomije za vpliv na uvedbo davčnih blagajn. V študiji primera, ki smo jo pripravili v drugem delu diplomskega seminarja, pa smo se skušali podrobneje seznaniti s primerom davčne blagajne iz prakse, kjer smo preučili eno izmed slovenskih rešitev, TRONpos. Davčne blagajne so v Sloveniji postale obvezne 2.1.2016. Ker nas je zanimalo ozadje, kako je sploh prišlo do odločitve za uvedbo davčnih blagajn, smo se v diplomskem seminarju odločili raziskati področje sive ekonomije, tako po svetu ter podrobneje v Sloveniji. Davčne blagajne so le en izmed ukrepov v nizu boja proti sivi ekonomiji. S pojavom davčnih blagajn imajo mnoge države že večletne izkušnje, zato so tudi vplivi na gospodarstvo poznani. V praktičnem delu naloge smo predstavili slovensko davčno blagajno TRONpos, prikazali časovnico in način razvoja ter ključne funkcionalnosti rešitve. Ker so z davčno blagajno povezane številna vprašanja o načinu delovanja, smo predstavili tudi nudenje podpore uporabnikom davčnih blagajn na primeru TRONpos.
Ključne besede: siva ekonomija, blagajna, davčna blagajna, POS sistem, FURS, TRONpos, Comtron
Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 1198; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,34 MB)

Opis: Globalizacija je proces, v katerem se svet povezuje v celoto in vzpostavlja mednarodni trg, na katerem se preko državnih meja kapital in blago prelivata prosto. Davčne utaje in izogibanje davkom ovirajo državo pri pobiranju davkov in izvajanju politike. Boj proti davčnim utajam zahteva celostno postopanje na ravni posameznika, na nacionalni ravni, ravni Evropske Unije in globalni ravni. Nacionalni organi so primorani k sodelovanju in izmenjavi informacij, saj davčne goljufije in neizpolnjevanje davčnih obveznosti predstavljajo resen problem v slovenskem finančnem in gospodarskem okolju. Ugotovila sem, da so izmenjani podatki za posamezno državo koristni le, če ta sodeluje z drugimi državami, seveda na veljavni pravni podlagi. Slovenska ureditev je ustrezna in sledi avtomatični izmenjavi informacij kot novemu globalnemu standardu. Verjamem, da bo Slovenija tudi vnaprej v koraku s časom in se bo hitro odzivala na morebitne spremembe.
Ključne besede: globalizacija, avtomatična izmenjava informacij, enoten standard poročanja, OECD model, davčne oaze, FURS, sodelovanje, davki
Objavljeno v DKUM: 04.08.2017; Ogledov: 1234; Prenosov: 141
Celotno besedilo (997,13 KB)

Opis: V magistrski nalogi sem predstavila problematiko obdavčitve potovalnih agencij z vidika njene obdavčitve z davkom na dodano vrednost. Direktiva Sveta 2006/112/ES omogoča državam članicam uporabo posebne ureditve za potovalne agencije tako, da je z DDV obdavčena le razlika v ceni, marža, ki jo doseže potovalna agencija v zvezi z opravljenimi storitvami do naročnika storitev. Pogoj, ki ga določa ta zakonodaja, je, da potovalna agencija deluje v svojem imenu in za svoj račun in pri zagotavljanju svojih storitev uporablja blago in storitve, ki jih potovalni agenciji dobavijo drugi davčni zavezanci. Rezultat te obdavčitve je, da je kupljena storitev obdavčena tam, kjer je dejansko potrošena, storitve, ki jih vezano na to potovanje zaračuna potovalna agencija, pa so obdavčene tam, kjer je sedež potovalne agencije. Prav tako uporaba te ureditve omogoča, da potovalna agencija prodane storitve šteje kot sestavljene (enotne) storitve in jih kot take zaračuna neposredno potniku. Tu pa se že postavi vprašanje, kdo je potnik: naročnik, ki kupi in koristi te storitve, ali je to le končni kupec (običajno potovanje koristi fizična oseba) ali je potnik lahko tudi druga potovalna agencija, ki potovanje kupi in ga naprej proda končnemu kupcu? Že prvotna Direktiva Sveta 77/388/EGS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost iz leta 1977 je v definiciji določila 1. odstavka 26. člena, v katerem je opredeljeno področje uporabe posebne ureditve, uporabila izraz »naročnik«, ang. »customer«, v ostalih odstavkih pa »potnik«, ang. »traveller«. Direktiva Sveta 2006/112/ES iz leta 2006 je to povzela, vendar je nastal problem pri prevajanju tega določila v jezike držav članic, saj so nekatere države pojem« kupec« kot naročnik storitev uporabile le enkrat, nekatere države članice pa so povsod uporabile pojem »potnik«. Za namene maržne ureditve potnik ni nujno nekdo, ki potuje. Namen zakonodajalca je bil, da se termin potnik ne omeji le na ozko kategorijo oseb, pač pa velja za kupce, ki koristijo počitniški paket in vključuje tudi druge potovalne agencije, ki to storitev prodajo naprej. V nasprotnem je kršeno načelo nevtralnosti med davčnimi zavezanci in povzroča izkrivljeno konkurenco med gospodarskimi subjekti. Evropska komisija je leta 2002 izpostavila problem uporabe posebne maržne ureditve za potovalne agencije in je predlagala spremembo člena 26 Direktive Sveta 77/388/EGS. Po mnenju Evropske komisije se v skladu s to zakonodajo maržna ureditev uporablja le, če je kupec potnik (t.i. potnikov pristop). V letu 2007 je Evropska komisija začela postopek proti več državam članicam in je proti osmim državam članicam (Španiji, Poljski, Češki, Italiji, Finski, Portugalski, Grčiji, Franciji) na Sodišče EU vložila postopek presoje uporabe posebne ureditve. Te države so maržno ureditev uporabljale ne glede na to, ali je kupec tudi dejanski potnik ali ne (t.i. »kupčev pristop«). Sodišče EU je v letu 2013 odločilo v prid tem državam, tako, da se lahko maržna ureditev uporabi za vse vrste strank, tako v odnosu, ko potovalna agencija proda potovanje drugi potovalni agenciji, t.j. naročniku storitev, kot v odnosu do končnega potrošnika, t.j. kupcu storitev. Ta sodba je povzročila precej nesoglasja s strani potovalnih agencij. Prav tako se postavlja vprašanje določitve marže, ki jo potovalna agencija doseže za posamezno potovanje. Skladno z Direktivo Sveta 2006/112/ES marža potovalne agencije pomeni razliko med celotnim zneskom, ki ga plača potnik (brez DDV) in dejanskimi stroški potovalne agencije za dobavo blaga in storitev, ki jih potovalni agenciji opravijo drugi davčni zavezanci. Države članice določila Direktive Sveta 2006/112/ES še vedno različno implementirajo v nacionalni zakonodaji, zato je te anomalije potrebno odpraviti, na ravni spremembe Direktive Sveta 2006/112/ES oz. na ravni Sodišča EU.
Ključne besede: DDV – davek na dodano vrednost, DURS – Davčna uprava Republike Slovenije, FURS – Finančna uprava Republike Slovenije, TOMS, RVC – razlika v ceni, B2B - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetji, B2C - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetjem in končnim uporabnikom, EU – Evropska Unija, IBFD - The International Bureau of Fiscal Documentation - Mednarodni urad za fiskalno dokumentacijo, Direktiva Sveta 77/388/EGS − Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, Direktiva Sveta 2006/112/ES - Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ZDDV-1 - Zakon o davku na dodano vrednost, Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 -Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ECTA - Evropsko združenje turističnih agencij in organizatorjev potovanj, GEBTA – Evropsko cehovsko združenje potovalnih agencij za poslovna potovanja
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 2803; Prenosov: 329
Celotno besedilo (824,44 KB)

Opis: Trgovska podjetja v Sloveniji, ki dajo s prodajo artiklov posredno na trg za več kot 15 ton odpadne embalaže, so dolžna količino odpadne embalaže, nastale s prodajo izdelkov in nato potrošnjo, poročati Finančni upravi Republike Slovenije in seveda tudi podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo odpadne embalaže. Proces zajemanja podatkov in poročanje v podjetju, obravnavanem v diplomskem delu, nista sistemsko urejena, zato smo se odločili to korenito spremeniti. Kot prvi na področju držav nekdanje Jugoslavije smo se odločili po vzoru zahodnih držav vpeljati zajem in poročanje podatkov o nastanku odpadne embalaže po sistemu ARA. S sistemom smo omogočili enostaven in natančen zajem podatkov, ki je zaradi nizkih stroškov in porabe resursov zelo učinkovit. Diplomsko delo opisuje potek te implementacije in končni rezultat, ki pomeni celovito in natančno poročanje zajetih podatkov.
Ključne besede: ‒ Optimizacija ‒ Odpadna embalaža ‒ ARA ‒ Kvartalno poročanje ‒ Analiza ‒ RS ‒ FURS
Objavljeno v DKUM: 22.06.2016; Ogledov: 1370; Prenosov: 78
Celotno besedilo (2,25 MB)