1. Določevanje parametrov kakovosti vina s Fourierovo Transformacijsko Infrardečo Spektroskopijo (FTIR)Borka Pačavra, 2024, diplomsko delo Opis: Namen naloge je bila vpeljava novega postopka merjenja izbranih parametrov v vinu. Parametre smo določevali na aparatu LYZA 5000 Wine, ki temelji na Fourierovi Transformacijski Infrardeči Spektroskopiji (FTIR). Izbrani parametri, ki smo jih v poskusu merili so alkohol, relativna gostota, kisline, pH, hlapne kisline, ekstrakt ter glukoza in fruktoza. Ustvarili smo model, ki je vseboval različne vzorce vina. V okviru delne validacije smo preverili ponovljivost in obnovljivost. Glavni cilj je bil preučiti možnost zamenjave več metod, ki se trenutno izvajajo na različnih napravah, z eno metodo, ki bi omogočala analizo več parametrov na eni sami napravi. Prednosti bi bile prihranek časa, energije, denarja in materiala.
Parametre smo statistično ovrednotili glede na zahteve v skladu z validacijskim postopkom. Rezultati ponovljivosti in obnovljivosti so sprejemljivi za glukozo in fruktozo, kisline, pH, ekstrakt, hlapne kisline in relativno gostoto in so znotraj predpisanega kriterija. Paralelne meritve medlaboratorijskih primerjav so izven predpisanih meja.
Potrdili smo, da izbrana analizna metoda zagotavlja točnost za naslednje parametre: alkohol, pH, ekstrakt, kisline, relativna gostota, glukoza in fruktoza.
Ključne besede: FTIR, vino, parametri, validacija, analiza
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (2,41 MB) |
2. Adsorpcijske lastnosti toreficirane biomaseIlda Silić, 2024, diplomsko delo Opis: Neposredna uporaba kmetijskih in lesnih ostankov kot goriva je običajno otežena zaradi njihovih slabih energetskih lastnosti. Torefikacija je metoda, ki nam pomaga pri nadgradnji biomase v izdelek z izboljšanimi energetskimi lastnostmi.
Namen diplomskega dela je preučiti procese torefikacije biomase, adsorpcije kovin na toreficirano biomaso in adsorpcije vlage na surove ter toreficirane vzorce. Dokazati moramo, da se lastnosti toreficirane biomase razlikujejo od originalne biomase.
Najprej izvedemo torefikacijo našega vzorca pri različnih temperaturah, nato analiziramo izgubo mase in izkoristek mase. Na vzorec, toreficiran pri najvišji temperaturi, adsorbiramo kovine. Vse pridobljene vzorce analiziramo s termogravimetrično analizo, FTIR analizo in merimo njihove zgornje kurilne vrednosti.
Rezultati kažejo, da so lastnosti toreficirane biomase močno odvisne od temperature torefikacije. Med procesom torefikacije se ne izgublja samo masa biomase, ampak tudi energijska vsebnost, ki se sprošča v obliki hlapov. Vendar se v plinasto fazo izgubi več mase kot energije. Ta pojav povzroči višjo kurilno vrednost toreficirane biomase. Zaradi dehidracijskih reakcij, ki potekajo med torefikacijo, je adsorpcija vlage toreficirane biomase zelo omejena. Te reakcije preprečujejo vezavo vodika v biomasi z vodo, zato je vsebnost vlage precej manjša v primerjavi z vsebnostjo vlage v surovi biomasi.
Ključne besede: biomasa, torefikacija, adsorpcija, termogravimetrična analiza, FTIR analiza, zgornja kurilna vrednost
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 61; Prenosov: 14
Celotno besedilo (5,27 MB) |
3. Sinteza in karakterizacija bakrovih koordinacijskih spojin z izbranimi tio-liganidiAna Rozman, 2018, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bila sinteza in karakterizacija novih koordinacijskih spojin z bakrom. Pri tem so bili kot reagenti uporabljeni bakrov(II) acetat monohidrat in različni tio-ligandi. Sinteze so bile izvedene z mešanjem pri sobni temperaturi, z mešanjem pod refluksom ali solvotermalno, pri povišani temperaturi in tlaku. Pri pripravi raztopin reagentov sta bili najpogosteje uporabljeni topili metanol in N,N-dimetilformamid (DMF). Izvedenih je bilo 36 sintez. Sintezne produkte smo karakterizirali z infrardečo spektroskopijo, rentgensko praškovno difrakcijo in rentgensko strukturno analizo na monokristalu.
Uspelo nam je sintetizirati spojino 6-aminopiridin-3-karbonitril, s kemijsko formulo C6H5N3, katere struktura do sedaj še ni bila znana. Spojino smo sintetizirali pri dveh izvedenih sintezah, prvič solvotermalno, kjer je bil kot topilo uporabljen metanol in drugič z mešanjem pod refluksom, kjer sta bili kot topili uporabljeni metanol in DMF.
Ključne besede: koordinacijska spojina, baker, bakrov(II) acetat monohidrat, tio-ligandi, 6-aminopiridin-3-karbonitril, infrardeča spektroskopija s Fourierjevo transformacijo (FTIR), rentgenska praškovna difrakcija (XRD), monokristalna analiza
Objavljeno v DKUM: 20.09.2018; Ogledov: 1794; Prenosov: 340
Celotno besedilo (4,34 MB) |
4. Sinteza bakrovih, kobaltovih in nikljevih koordinacijskih spojin z izoniazidomSabina Hrastar, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem se ukvarjala s sintezo in karakterizacijo novih bakrovih, kobaltovih in nikljevih koordinacijskih spojin. Za sintezo smo uporabili bakrov acetat monohidrat, kobaltov acetat tetrahidrat in nikljev acetata tetrahidrat ter ligand izoniazid. Izvedli smo sedemdeset sinteznih reakcij, pri čemer smo spreminjali različne parametre: čas sinteze, temperaturo, topilo (destilirana voda, metanol, etanol, aceton, acetonitril, tetrahidrofuran, diklorometan, N,N-dimetilformamid) in postopek sinteze (sobna temperatura, sinteza na refluksu in solvotermalna sinteza). Topilo smo izbrali glede na predhodno opravljen preizkus topnosti reagentov v posameznem topilu. Sintetizirane spojine smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, termogravimetrično analizo, Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo in rentgensko strukturno analizo na monokristalu. Rezultati analiz so pokazali na nastanek štirih različni bakrovih, treh različnih kobaltovih in treh različnih nikljevih produktov. Za rentgensko strukturno analizo na monokristalu sta bila primerna bakrov in kobaltov produkt. Gre za kompleksa [Cu(INA)2(H2O)4] in [Co(INA)2(H2O)4], ki sta že znana.
Ključne besede: koordinacijske spojine, baker, kobalt, nikelj, izoniazid, rentgenska praškovna difrakcija (p-XRD), temogravimetrična analiza (TGA), Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR), rentgenska strukturna analiza na monokristalu.
Objavljeno v DKUM: 12.05.2016; Ogledov: 2196; Prenosov: 198
Celotno besedilo (2,23 MB) |
5. Koordinacijske spojine cinkovih acetatov s piridinkarboksamidiTanja Radić, 2013, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil sinteza novih cinkovih koordinacijskih spojin iz cinkovega(II) acetata dihidrata in piridinkarboksamidov (izonikotinamid, nikotinamid in pikolinamid). Najprej smo sintetizirali cinkov(II) hidroksid, ki smo ga potem uporabili za sintezo cinkovega(II) acetata dihidrata. Izvajali smo reakcije med cinkovim(II) acetatom dihidratom in piridinkarboksamidi. Sintetizirane kristale smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, termogravimetrično analizo in Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo. Moje delo je bilo namenjeno sintezi in karakterizaciji novih koordinacijskih spojin.
Ključne besede: Cinkov(II) acetat dihidrat, koordinacijske spojine, piridinkarboksamidi (nikotinamid, izonikotinamid, pikolinamid), termogravimetrična analiza (TGA), rentgenska praškovna difrakcija (RPD), Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR).
Objavljeno v DKUM: 19.09.2013; Ogledov: 2908; Prenosov: 260
Celotno besedilo (1,76 MB) |
6. Sinteza Ni, Co in Cu koordinacijskih spojin z derivati pirolaMojca Dajčman, 2012, diplomsko delo Opis: V sklopu diplomskega dela sem sintetizirala 21 koordinacijskih spojina niklja, kobalta in bakra. Pri tem sem uporabila nikljev acetat tetrahidrat, kobaltov acetat tetrahidrat, bakrov acetat hidrat, ter štiri ligande, od tega tri v trdnem agregatnem stanju, to so pirazol, imidazol in 1,2,4-triazol, in enega v tekočem agregatnem stanju, pirolidin. Kot topila sem uporabila metanol, etanol in dietil eter. Za dobljene spojine sem opravila termogravimetrično analizo (TGA) in Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR). Dobljene rezultate sem predstavila v tabelah.
Ključne besede: pirazol, imidazol, 1, 2, 4-triazol, pirolidin, koordinacijske spojine, termogravimetrična analiza (TGA), Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR)
Objavljeno v DKUM: 03.01.2013; Ogledov: 2720; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1,83 MB) |
7. Sinteza in karakterizacija nikljevih(II) acetatov z aminopiridiniDanijel Korpar, 2010, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bila sinteza novih nikljevih koordinacijskih spojin iz nikljevega(II) acetata tetrahidrata in aminopiridinov. Najprej smo sintetizirali nikljev(II) hidroksid, ki smo ga potem uporabili za sintezo nikljevega(II) acetata tetrahidrata. Sintetizirane kristale smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, termogravimetrično analizo, diferenčno dinamično kalorimetrijo, Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo, izmerili susceptibilnost in magnetizacijo ter izvedli monokristalno analizo. Delo je bilo namenjeno predvsem odkrivanju še nesintetiziranih nikljevih koordinacijskih spojin, določanju njihove kemijske formule ter spoznavanju različnosti in podobnosti sintetiziranih nikljevih koordinacijskih spojin ob uporabi različnih množinskih razmerij kemikalij, potrebnih za sintezo.
Ključne besede: nikljev acetat tetrahidrat, aminopiridin, koordinacijske spojine, termogravimetrična analiza (TGA), diferenčna dinamična kalorimetrija (DSC), rentgenska praškovna difrakcija (RPD), monokristalna analiza, Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR), magnetne meritve (merjenje susceptibilnosti in magnetizacije vzorcev)
Objavljeno v DKUM: 08.07.2010; Ogledov: 4008; Prenosov: 609
Celotno besedilo (2,33 MB) |
8. SINTEZA IN LASTNOSTI MAGNETNIH TEKOČIN NA OSNOVI MAGHEMITA (γ - Fe2O3) OBLEČENEGA Z CM - DEKSTRANOMTimea Prša, 2009, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil sinteza magnetne tekočine na osnovi maghemita (γ-Fe2O3) oblečenega z natrijevo soljo dekstrana (CM–dekstrana) dispergiranega v nosilni tekočini vodi. V diplomskem delu navajamo dva načina priprave zgoraj navedene magnetne tekočine. Na podlagi rezultatov analize z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD) smo izbrali sintezni postopek, pri katerem smo ugotavljali vpliv količine prevleke na velikost oblečenih maghemitnih delcev ter določili njeno optimalno količino, pri kateri je magnetna tekočina še stabilna. Delce smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD), s termogravimetrično analizo (TGA) s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM) in Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR).
Ključne besede: Magnetna tekočina, maghemit (γ-Fe2O3), natrijeva sol dekstrana (CM – dekstran), rentgenska praškovna difrakcija (XRD), termogravimetrična analiza (TGA), transmisijski elektronski mikroskop (TEM), fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR).
Objavljeno v DKUM: 31.05.2009; Ogledov: 5203; Prenosov: 802
Celotno besedilo (8,05 MB) |
