| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Stabilnost cinkovega oksida v gelskih strukturah in njegovo antibakterijsko delovanje
Sara Karlovšek, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bila sinteza antimikrobnih gelskih struktur, ki bi se lahko uporabljale v medicini za oskrbo in celjenje ran. Uporabili smo polisaharidne materiale, saj so ne toksični, biorazgradljivi in v naravi prisotni v velikih količinah. Med sintezo smo gelskim strukturam dodali nanodelce cinkovega oksida n(ZnO), saj delujejo antimikrobno. Gelske strukture smo ustrezno karakterizirali z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FTIR), z vrstičnim elektronskim mikroskopom (ESEM), merjenjem kontaktnih kotov, vezave tekočine ter antimikrobne teste s pomočjo disk difuzne metode. Gelske strukture z različnimi deleži ZnO smo izpostavili bakterijam Escherichia coli in Staphylococcus aureus z namenom določitve njihovega antibakterijskega delovanja. Ugotovili smo, da imajo liofilizirane gelske strukture visoko stopnjo poroznosti, so hidrofilne, dobro vežejo puferske tekočine ter so v primeru kovalentnega vezanega n(ZnO) tudi antimikrobne. Za antibakterijsko delovanje je pomembna interakcija med karboksimetil skupino in Zn, ki stabilizira ujetje nanodelcev v gelski strukturi.
Ključne besede: cinkov oksid, gelske strukture, antibakterijsko delovanje, FTIR, ESEM
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 155; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

2.
Razvoj kompozitnega materiala s kanabidiolom in celulozo
Kaja Vrezner, 2020, magistrsko delo

Opis: Veliko žensk se med menstruacijo bori z menstrualnimi krči. Da bi pripomogli k rešitvi tega problema, želimo izdelati tampon, s kanabidiolom (CBD), kateri ima zelo velik potencial v zdravstvu. Poleg tega gre za naravno in biorazgradljivo spojino. Namreč veliko sintetičnih zdravil se nepravilno odlaga, kar ima na okolje negativen vpliv. Z nano-kapsulacijo smo poskušali ujeti CBD v liposome, saj ti izboljšajo absorpcijo kanabidola. Učinkovitost kapsulacije smo preverjali z FTIR spektroskopijo, meritvami velikosti delcev, elektronsko mikroskopijo in GC-MS analizno metodo. Rezultati so pokazali, da se je CBD ujel v liposome. Tako pripravljeno formulacijo smo nanesli neposredno na celulozna vlakna. Analiza je pokazala, da je funkcionaliziran celulozni vzorec antioksidativen, protimikroben in sposoben desorpcije CBD.
Ključne besede: celulozna vlakna, FTIR spektroskopija, kapsulacija, bioaktivnost, magistrske naloge
Objavljeno: 10.04.2020; Ogledov: 359; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (5,66 MB)

3.
Electrochemical and surface analysis of 2-phenylimidazole adsorbed on copper from chloride solution
Matjaž Finšgar, Klodian Xhanari, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: The electroanalytical and surface characterization of copper immersed in 3 wt.% NaCl solution containing 1 mM of 2-phenylimidazole (2PhI) is presented. It was proven that 2PhI can be employed as corrosion inhibitor for copper using various electrochemical analyses, such as cyclic voltammetry, chronopotentiometry, electrochemical impedance spectroscopy, and potentiodynamic curve measurements. The adsorption of 2PhI on copper was further analyzed by 3D-profilometry, attenuated total reflectance Fourier transform infrared spectroscopy, contact angle measurements, and scanning electron microscopy equipped with an energy dispersive X-ray spectrometer. This system was therefore comprehensively described by various analytical approaches.
Ključne besede: corrosion inhibitor, copper, electrochemical impedance spectroscopy, EIS, cyclic voltammetry, attenuated total reflectance Fourier transform infrared, ATR-FTIR
Objavljeno: 17.01.2019; Ogledov: 777; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (5,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Mikrobiološka kinetika rasti naravne starter kulture v sirotki
Saša Tompa, 2018, magistrsko delo

Opis: Kefirna zrna so kljub bogati raziskovalni zgodovini še vedno zanimiva alternativa za raziskovanje na različnih področjih. Dandanes se še posebej pogosto ukvarjamo z bioprodukti in zdravim načinom življenja. V magistrskem delu smo raziskovali možne načine uporabe sirotke. Predvsem nas je zanimalo, če je medij - sirotka, uporaben za množično proizvodnjo kefirnih zrn. Namen je bil določiti optimalne procesne pogoje pri procesu fermentacije sirotke z naravno starter kulturo za maksimalno prirast kefirnih zrn in poiskati kinetični model rasti kefirnih zrn in proizvodnje etanola. Kinetiko proizvodnje kefirnih zrn in etanola smo opisovali s pomočjo modificiranih Gompertz-ovih modelnih krivulj. Na podlagi pridobljenih kinetičnih podatkov lahko brez eksperimentalnega dela napovemo uporabo procesnih pogojev za proizvodnjo želene količine produkta. Ugotovili smo, da je proizvodnja kefirnih zrn odvisna od temperature, saj le-ta z poviševanjem temperature narašča. Na podlagi dobljenih kinetičnih parametrov in modelov za opis kinetike rasti kefirnih zrn smo določili najprimernejše procesne parametre za maksimalno masno koncentracijo kefirnih zrn. Pri temperaturi 28 ºC in vrtilni frekvenci mešala 100 min-1 smo dobili maksimalno koncentracijo kefirnih zrn, Δγkz,max = 8,4 g/L. V drugem delu naše naloge smo določali kinetiko proizvodnje produkta fermentacije, etanola. V tem primeru smo določili vrednosti dveh ključnih optimalnih procesnih parametrov za proizvodnjo etanola, to sta temperatura, ϑ = 28 ºC in vrtilna frekvenca mešala, fm = 100 min-1. Pri teh pogojih smo dobili masno koncentracijo etanola γEtOH,m = (18,5 ± 0,1) g/L, z modelom izračunana vrednost je bila, γEtOH,max = (20,6 ± 0,7) g/L. S tem smo dokazali, da je sirotka primeren medij za množično proizvodnjo kefirnih zrn in je proizvodnja primerljiva z medijem mleko.
Ključne besede: fermentacija, sirotka, kefir, reaktorski sistem RC1, FTIR spektrofotometrija, kefirna zrna, Gompertz-ov model.
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 472; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

5.
Sinteza in karakterizacija bakrovih koordinacijskih spojin z izbranimi tio-liganidi
Ana Rozman, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bila sinteza in karakterizacija novih koordinacijskih spojin z bakrom. Pri tem so bili kot reagenti uporabljeni bakrov(II) acetat monohidrat in različni tio-ligandi. Sinteze so bile izvedene z mešanjem pri sobni temperaturi, z mešanjem pod refluksom ali solvotermalno, pri povišani temperaturi in tlaku. Pri pripravi raztopin reagentov sta bili najpogosteje uporabljeni topili metanol in N,N-dimetilformamid (DMF). Izvedenih je bilo 36 sintez. Sintezne produkte smo karakterizirali z infrardečo spektroskopijo, rentgensko praškovno difrakcijo in rentgensko strukturno analizo na monokristalu. Uspelo nam je sintetizirati spojino 6-aminopiridin-3-karbonitril, s kemijsko formulo C6H5N3, katere struktura do sedaj še ni bila znana. Spojino smo sintetizirali pri dveh izvedenih sintezah, prvič solvotermalno, kjer je bil kot topilo uporabljen metanol in drugič z mešanjem pod refluksom, kjer sta bili kot topili uporabljeni metanol in DMF.
Ključne besede: koordinacijska spojina, baker, bakrov(II) acetat monohidrat, tio-ligandi, 6-aminopiridin-3-karbonitril, infrardeča spektroskopija s Fourierjevo transformacijo (FTIR), rentgenska praškovna difrakcija (XRD), monokristalna analiza
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 608; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (4,34 MB)

6.
Sinteza in izolacija nanoceluloze iz bakterije Gluconacetobacter xylinus
Staša Matis, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga zajema izolacijo, sintezo ter karakterizacijo bakterijske nanoceluloze. V prvem delu magistrske naloge smo se osredotočili na pripravo rastnega medija in različnih produkcijskih gojišč ter gojenje bakterije Gluconacetobacter xylinus. V drugem delu smo najprej izolirali bakterijsko nanocelulozo (BNC) iz produkcijskega gojišča z kalcijevim karbonatom ter produkcijskega gojišča s citronsko kislino z obdelavo z natrijevim hidroksidom (NaOH). Na koncu smo oba vzorca BNC karakterizirali z različnimi analiznimi metodami. Z metodami FTIR, SEM in EDS smo dokazali, da sta oba vzorca vsebovala celulozo. Z metodo EDS/DLS pa smo dokazali, da je BNC pridobljena iz medija s citronsko kislino bolj temperaturno obstojna, prav tako se je v tem mediju sintetiziralo največ BNC.
Ključne besede: bakterijska nanoceluloza, Gluconacetobacter xylinus, FTIR, SEM, EDS, DLS, TGA
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 544; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

7.
Razvoj naprednih medicinskih tekstilij z uporabo izbranih polifenolov in polisaharidov
Gabrijela Petek, 2018, magistrsko delo

Opis: Trend razvoja medicinskih tekstilnih materialov za zdravljenje in celjenje ran, temelji na uporabi materialov, ki so pripravljeni na osnovi naravnih učinkovin z bioaktivnimi lastnostmi. Tradicionalno oskrbo ran je zamenjala uporaba sodobnih oblog, med katerimi je v zadnjem času zlasti privlačna priprava nanovlaknastih materialov. V magistrski nalogi smo se osredotočili na pripravo naprednih medicinskih tekstilij na osnovi hitozana, ki smo jih izdelali s postopkom elektropredenja. Tako izdelane tekstilije so zaradi velike gostote por, velikega razmerja med specifično površino in volumnom, visoke prepustnosti ter majhnega premera vlaken, primerna za sproščanje učinkovin. V našem primeru smo uporabili učinkovini katehin in resveratrol, ki s svojim antioksidativnim značajem ugodno vplivata na celjenje ran. Tekoče formulacije smo pripravili po postopku ionotropnega geliranja, ter tako izbrano učinkovino ujeli v hitozanske nanodelce. Karakterizacija pripravljenih disperzij hitozanskih nanodelcev z ujetimi polifenoli je potekala na podlagi določevanja velikosti delcev (DLS) ter vrednotenja antioksidativne in protimikrobne učinkovitosti. Iz pripravljenih tekočih formulacij smo s postopkom elektropredenja pripravili kompozitne vzorce medicinskih tekstilij, pri čemer je bilo potrebno postopek elektropredenja optimizirati s strani predilne raztopine ter parametrov predenja. Z uporabo Fourier transformirane infrardeče spektroskopije (FTIR), vrstične elektronske spektroskopije (SEM) in rentgenske fotoelektronske spektroskopije (XPS) smo pripravljene materiale okarakterizirali z fizikalno-kemijskega vidika ter ovrednotili učinek antioksidativnosti in protimikrobnosti. Na koncu smo izvedli analizo in vitro sproščanja učinkovin. Dokazali smo, da so tako pripravljeni kompozitni materiali multifunkcionalni z vidika bioaktivnosti, saj izkazujejo protimikrobne in antioksidativne lastnosti. Hkrati omogočajo tudi kontrolirano sproščanje učinkovin, s čimer izkazujejo potencial za uporabo v medicinskih aplikacijah, predvsem na področju zdravljenja in celjenja ran.
Ključne besede: medicinske tekstilije, hitozan, katehin, resveratrol, elektropredenje, nanovlakna, DLS, FTIR, SEM, XPS, antioksidativnost, protimikrobno testiranje, in vitro sproščanje
Objavljeno: 05.07.2018; Ogledov: 549; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

8.
Karakterizacija razgradnih produktov poliestrnih vlaken po kemijskem recikliranju
Katja Kuzmič, 2017, diplomsko delo

Opis: Poliester v kategoriji polimernih materialov zaradi široke uporabnosti zavzema visok delež v svetovni proizvodnji tekstila in plastičnih mas, ki neprestano narašča. Z ekonomskega in okoljevarstvenega vidika je zato potrebno recikliranje. Tekom diplomskega dela smo poliestrna vlakna reciklirali po postopku nevtralne hidrolize v visokotemperaturnem in visokotlačnem reaktorju. Produkte hidrolize smo nato okarakterizirali z metodo infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo in z metodo potenciometričnih titracij v nevodnem mediju z uporabo treh različnih topil (dimetil sulfoksida, kombinacija topil toluena in etanola ter benzil alkohola) z namenom določitve končnih karboksilnih skupin. Na podlagi dobljenih rezultatov smo lahko sklepali o učinkovitosti depolimerizacije pri različnih reakcijskih pogojih. Ugotovili smo, da se poliestrna vlakna najbolje razgradijo pri reakcijskih pogojih 250 °C, masno razmerje vlakna : voda 1:10 in 30 min reakcijskega časa po doseženi željeni temperaturi in tlaku. Dimetil sulfoksid se je izkazal za najustreznejše topilo za določitev končnih karboksilnih skupin s potenciometrično titracijo produktov v obliki prahu, benzil alkohol pa za produkte v obliki vlaken.
Ključne besede: poliester, recikliranje, hidroliza, titracije, FTIR
Objavljeno: 08.09.2017; Ogledov: 955; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

9.
Influence of the temperature on the efficiency of cellulose treatment using copolymer chitosan-eugenol
Olivera Šauperl, Jasna Tompa, Julija Volmajer Valh, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: In order to achieve effective antimicrobial protection of textile materials against microorganisms, a natural compound called chitosan has become very interesting. In regard to the antimicrobial protection of textile materials, functionalization with chitosan does not affect some other properties, such as anti-oxidative or any other action. For this reason, it seems appropriate for chitosan to be combined with any natural antimicrobial active compound, such as eugenol, an extract of clove oil. During this research viscose as a representative of cellulose fibers was used, because it can be functionalized relatively easily. In terms of functionalization, the drying temperature of viscose, after antimicrobial compound application onto substrate, as well as the successful synthesis of copolymer chitosan/eugenol is also important. FTIR spectroscopy was used to evaluate the efficiency of synthesizing a chitosan/eugenol graft copolymer. The spectrophotometric method Acid Orange 7 was chosen as a means for determining the proportion of available antimicrobial active amino groups. In addition, microbiological testing of selected pathogenic micro-organisms was also performed. The results were compared with the results for viscose functionalized by a 1% solution of chitosan.
Ključne besede: chitosan, eugenol, functionalization, viscose, FTIR spectroscopy, Acid orange 7, antimicrobial
Objavljeno: 02.08.2017; Ogledov: 543; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (233,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Chemical binding of chitosan and chitosan nanoparticles onto oxidized cellulose
Olivera Šauperl, Mirjana Kostić, Jovana Milanovic, Lidija Fras Zemljič, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: The aim of this study was to analyze binding of chitosan and chitosan nanoparticles onto cellulose via oxidized cellulose. The ability of chitosan and chitosan nanoparticles to be adsorbed onto surfaces was determined by the use of the XPS spectroscopy which provided information about chemical composition of the fiber surface. On the other hand, the gravimetric method was also used by which the amount of chitosan and chitosan nanoparticles bounded onto surface was calculated based on the difference in masses before and after functionalization. The most important was to study the influence of aldehyde groups on the stability of chitosan binding onto cellulose. Thus, desorption of chitosan/chitosan nanoparticles from the fiber surfaces was evaluated by the presence of total nitrogen (TN) in desorption bath as well as by polyelectrolyte titrations. Together with these two methods, desorption was evaluated also by gravimetric method, where the extent of desorption was evaluated on the basis of the differences in the masses of fibers before and after desorption. It is concluded that the chitosan and chitosan nanoparticles are more efficiently bounded onto oxidized cellulose in comparison with the non-oxidized (reference) ones. Despite the binding of the positively-charged amino groups with the negative groups of cellulose and consequently smaller amount of available/residual protonated amino groups that are responsible for bioactivity, such functionalized fibers are still specifically antimicrobial.
Ključne besede: cellulose, oxidized cellulose, oxidation, chitosan, chitosan nanoparticles, FTIR, XPS, antimicrobial functionalization
Objavljeno: 02.08.2017; Ogledov: 684; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (144,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici