| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Kvaziznanosti v forenzični psihologiji
Dominika Bricelj, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so predstavljene kvaziznanosti, ki se jih uporablja za odkrivanje laži v forenzični psihologiji. Pod drobnogled smo vzeli pet metod: poligraf, forenzično hipnozo, znanstveno analizo vsebine (SCAN), strateško uporabo dokazov (SUE) in funkcijsko magnetnoresonančno slikanje (fMRI) za odkrivanje laži. Postavili smo pet hipotez, ki jih bomo poskušali zavrniti ali potrditi. Večina splošne javnosti meni, da so te kvaziznanosti zelo zanesljive, kar pa ne drži. Večina tudi meni, da so sami dobri pri prepoznavanju laganja, vendar tudi to ne drži. Raziskave kažejo, da je uspešnost prepoznavanja laganja po intuiciji med 49 in 59 % (Vrij, 2008). Omenjene metode pa nimajo dosti boljše uspešnosti. Poligrafsko testiranje naj bi bilo odgovorno za samo 57 % uspešno odkritih laži. Funkcijsko magnetnoresonančno slikanje je v medicini popolnoma znanstvena metoda. Sliši se znanstveno in vsak bi pričakoval, da bo to veljalo tudi za aplikacijo v forenzično psihologijo, a ni tako. Prav tako znanstveno zveni znanstvena analiza vsebine (SCAN), a tudi pri tej ni popolnoma nič znanstvenega. Pri vseh obravnavanih kvaziznanostih se pojavlja tudi vprašanje etičnosti, še posebej pri strateški uporabi dokazov (SUE), kjer preiskovalec ne predstavi dokazov zoper osumljenca do konca zaslišanja. Pojavlja se tudi etično vprašanje glede privolitve, saj tisti, ki laže, noče, da bi preiskovalci vedeli, da laže. Pri forenzični hipnozi se pojavlja težava z izkrivljanjem spomina in z vsajanjem lažnih spominov. Vse metode so nastale na osnovi želje po poenostavitvi delovnega procesa zaposlenih v organih pregona. Nekdo si je izmislil metodo, ki bi morda lahko delovala (na primer znanstvena analiza vsebine – SCAN) in začel o njej predavati ter jo učiti po vsem svetu, ostali pa so slepo sledili brez kančka dvoma. Poraja se vprašanje, ali bodo omenjene metode sploh kdaj postale znanstvene in s tem primerne za uporabo kot dokaz na sodišču. Trenutno še ne obstaja dober način za izvedbo raziskav, razen laboratorijskih, ki pa imajo svoje omejitve.
Ključne besede: magistrska dela, detektor laži, poligraf, funkcijsko magnetnoresonančno slikanje, znanstvena analiza vsebine, strateška uporaba dokazov, hipnoza
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 296; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (609,15 KB)

2.
Psihološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafom - uporaba v kazenskem postopku
Sanja Šmon, 2020, diplomsko delo

Opis: Psihološka preiskava verodostojnosti izjav s poligrafom je preiskava, kjer je osrednje preiskovalno sredstvo, lahko bi rekli celo glavni akter, naprava poligraf. V splošni javnosti je mogoče bolj poznan tudi pod izrazom detektor laži. Kadar oseba doživlja določena čustva in občutke, lahko opazimo nekatere fiziološke spremembe na telesu, ki jih poligraf nato zazna in zapiše. A na tem mestu ne smemo zmotno misliti, da je naprava čudežno orodje in da ima sposobnost »popolnega vpogleda v notranjost osebe«. Poligraf se uporablja pri preiskavi kaznivih dejanj, kot orodje pri zaposlovanju in pri preiskavi goljufij. V Sloveniji se naprava v predkazenskem postopku le redko uporablja za usmerjanje preiskave kaznivih dejanj, kot tudi v svetu, kjer uporaba poligrafske tehnike v zadnjih desetletjih zamira. V uvodnem delu diplomskega dela je predstavljena kratka zgodovina odkrivanja laži v preteklosti, sestav naprave in delovanje le-te. Eden izmed pomembnejših ciljev diplomskega dela je razčlemba pomena izraza poligraf in detektor laži ter poudariti nepravilno rabo le-tega. V nadaljevanju so predstavljene različne metode testiranja in faze preiskave. Pomemben del naloge so tudi etične in pravne dileme, ki se pojavljajo ob uporabi poligrafske tehnike, vprašanje zanesljivosti naprave in pa pravna ureditev uporabe poligrafa v Sloveniji. Diplomsko delo zaključimo s predstavitvijo ciljev, ki jih preiskovalci želijo doseči, kadar v preiskavo vključijo napravo.
Ključne besede: diplomske naloge, poligraf, detektor laži, kazenski postopek, preiskava kaznivega dejanja
Objavljeno: 06.10.2020; Ogledov: 250; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (828,73 KB)

3.
Vizualizacija poročila detektorja podobnih vsebin
Vladimir Rujević, 2019, diplomsko delo

Opis: V sklopu diplomske naloge smo analizirali in primerjali poročila podobnosti petih komercialno dostopnih programskih rešitev za odkrivanje plagiatorstva. Na osnovi pridobljenega znanja in analize obstoječega poročila Detektorja podobnih vsebin, smo izdelali našo lastno rešitev za vizualizacijo interaktivnega poročila Detektorja podobnih vsebin. Opisali smo naše dodatke in posodobitve ter podali predloge za nadaljnji razvoj.
Ključne besede: detektor podobnih vsebin, plagiatorstvo, odkrivanje plagiatorstva, interaktivno poročilo
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 559; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (3,36 MB)

4.
Mikrovalovna stimulacija pečniške komore s frekvenčnim preletom na osnovi polprevodniške tehnologije
Matic Erker, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opisuje razvoj sistema za mikrovalovno stimulacijo s frekvenčnim preletom na osnovi polprevodniške tehnologije. Cilj razvitega sistema je doseganje visoke storilnosti ob homogenem segrevanju bremen. Predstavljen sistem temelji na generiranju in dovajanju visokofrekvenčnega signala visoke moči v pečniški prostor, pri čemer regulacijski sistem s pomočjo preciznih visokofrekvenčnih detektorjev spremlja količino reflektirane in posredovane energije na posameznih frekvencah. Za doseganje visoke stopnje storilnosti in homogenosti segrevanja skrbi strojno pospešen algoritem, ki v stvarnem času, na podlagi pridobljenih informacij o razmerah v pečniškem prostoru, prilagaja izhodno moč in preoblikuje način frekvenčnega preleta za optimalno izrabo razpoložljivega časa v frekvencah z visoko stopnjo absorpcije generiranih oscilacij. Verifikacija delovanja je bila izvedena na realnih bremenih. Stimulacijski scenariji pa so bili zasnovani za merjenje storilnosti in homogenosti segrevanja.
Ključne besede: mikrovalovna stimulacija, polprevodniška tehnologija, homogenost segrevanja, frekvenčni prelet, visokofrekvenčni detektor
Objavljeno: 28.08.2018; Ogledov: 600; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

5.
UNIVERZALNI POLNILNIK Z VRŠNO MOČJO
Jan Cokan, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo načrtovali regulator, ki bo omogočal polnjenje akumulatorjev s pretvorbo sončne energije. Načrtovan je tako, da deluje po metodi sledenja vršne moči. Na začetku so na kratko predstavljene sončne celice, njihove prednosti in slabosti. V nadaljevanju so opisani algoritmi sledenja točki vršne moči in polnjenja različnih baterij ter načrtovanje polnilnega regulatorja. Vezje polnilnega regulatorja je sestavljeno iz pretvornika navzdol, dveh tokovnih merilnikov, dveh napetostnih merilnikov in krmilnika. Polnilni regulator deluje v dveh načinih; sledenje točki vršne moč ter reguliranje izhoda. Polnilni regulator je namenjen polnjenju svinčevih baterij in nekaterih litij-ionskih baterij.
Ključne besede: pretvornik navzdol, detektor vršne moči, polnillni regulator, litij-ion
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 941; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

6.
MERITEV IZOTOPA N16 NA GLAVNEM PAROVODU V NUKLEARNI ELEKTRARNI KRŠKO
Sandi Mirt, 2016, diplomsko delo

Opis: Naloga opisuje način meritve izotopa N16 na glavnem parovodu Nuklearne elektrarne Krško. Z meritvijo tega izotopa, monitor N16 prikazuje morebitno puščanje iz primarnega sistema na sekundarno stran. V uvodnem delu je opisana teorija sevanja, načini detekcij in tipi detektorjev. V nadaljevanju sledi opis delovanja monitorja za detekcijo izotopa N16 na podlagi analogne tehnologije. Jedro diplome zajema nov tip N16 monitorja, ki temelji na digitalni tehnologiji. V zaključku so prikazani izračuni parametrov, ki služijo za vhodne podatke monitorju pri računanju puščanja uparjalnikov.
Ključne besede: Meritev izotopa N16, uparjalnik, lom cevi, scintilacijski detektor, impulzi.
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 947; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (6,26 MB)

7.
VGRADNJA DETEKTORJEV VROČIH OSI IN VPLIV NA POVEČANJE VARNOSTI ŽELEZNIŠKEGA PROMETA NA SLOVENSKIH ŽELEZNICAH
Alen Delalić, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni varnostni sistemi, ki omogočajo varno delovanje železniškega prometa. V nadaljevanju poimenovani detektor vročih osi (HOA - hot axle box) in detektor vročih koles (HWD - hot wheel detection). V Sloveniji so detektorji postavljeni v Osluševcih (HOA), v smeri Pragersko - Hodoš in detektor vročih osi, vročih zavor na Planini in Košani, v smeri Ljubljana - Sežana. Podrobno je opisan kontrolni prag za podvozje (KPP). Predstavljene so prednosti opisanih detektorjev in vgradnja le teh na železniško progo. Predstavljeni so tudi obstoječi sistemi detektorjev (HBD50, FUES, PHOENIX MB, HOA400 IPD.) in nekateri najpomembnejši, skoraj 'revolucionarni' projekti za prihodnost, predvsem, kar zadeva področje varnosti v železniškem prometu. V analitičnem delu so opisane posamezne časovne karakteristike merilnih senzorjev, vrste alarmov in nadzorni javljalni sistemi, kot so RAD, SCADA, ILTIS, ki preprečujejo velikanske škode in izgube življenj v železniških nesrečah, nastalih s tehnično in človeško napako. V zaključku pa je predstavljen del sistema HOA, MULTIRAIL Wheelscan, in sicer na primeru železniške nesreče, v kateri je bil udeležen tovorni vlak z 22 vagoni železove rude.
Ključne besede: Železniški promet, detektor vročih osi, detektor vročih zavor, nadzorni javljalni sistem
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 1411; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

8.
Izdelava aplikacije za nadzor parkirnih mest
Simon Čolnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga obravnava izdelavo aplikacije za nadzor zasedenosti parkirnih mest v parkirnih hišah, ki jo uporablja operater v nadzornem centru. Problem nastane pri večjih parkirnih hišah, kjer uporabniki težko najdejo prosto parkirno mesto, prav tako pa operater nima nadzora nad trenutnega stanja zasedenosti parkirnih mest. Cilj diplomske naloge je bil izdelati aplikacijo, ki bo na zaslonu prikazovala stanja parkirnih mest. Za izdelavo aplikacije je bilo uporabljeno orodje Microsoft Visual Studio 2008, vsi pridobljeni podatki pri komunikaciji s kontrolniki pa so zapisani v SQL podatkovno bazo. Najprej smo izdelali testno aplikacijo, ki komunicira s kontrolniki za nadzor prostih parkirnih mest. S pridobljenim znanjem smo izdelali novo aplikacijo, ki poleg komunikacije s kontrolniki na LCD zaslonu prikazuje vsa stanja parkirnih mest. Vsako spremembo zapiše v podatkovno bazo in s tem omogoča prikaz zgodovine zasedenosti in možnost uporabe podatkov za nadaljnjo analizo. S tem smo omogočili operaterju v nadzornem centru popoln pregled nad stanjem zasedenosti v parkirni hiši. Na ta način lahko pravočasno posreduje podatke o polni zasedenosti na portale, ki so za to namenjeni. Z zapisovanjem v podatkovno bazo pa je operaterju in vodji omogočen tudi vpogled v zgodovino.
Ključne besede: parkirni detektor, komunikacija, kontrolnik, aplikacija, baza podatkov
Objavljeno: 22.06.2016; Ogledov: 583; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

9.
Detektiranje izotopov cezija 137 in kalija 40 v suhih gobah, suhih bananah, brazilskih oreščkih in prsti s spektrometrijo žarkov gama
Kristjan Hari, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali prisotnost izotopov cezija 137 in kalija 40 v različnih vzorcih. Za vzorce smo uporabili suhe gobe, suhe banane, brazilske oreščke in prst. Prisotnost radioaktivnih izotopov smo ugotavljali z metodo spektrometrije žarkov gama. S to metodo se določa radioaktivne izotope, ki sevajo žarke gama, v poljubnih snoveh. Deluje na podlagi merjenja energij emitiranih fotonov pri razpadu jeder radioaktivnih izotopov. Osrednji del diplome je eksperiment, ki je potreben za določitev aktivnosti radioaktivnih izotopov v posameznem vzorcu. Pri eksperimentu smo uporabljali strojno in programsko opremo podjetja Leybold. Meritve smo opravljali v dveh korakih. Najprej smo z referenčno meritvijo kalibrirali merilni sistem. Potem smo merili energijske spektre emitiranih fotonov pri radioaktivnih razpadih v posameznem vzorcu. Izvedli smo še meritev spektra energij fotonov iz okolja. Ker sevanje iz okolja vpliva na rezultate meritev šibkih sevalcev, smo meritve okolja odšteli od meritev vzorcev. Pri vseh meritvah smo uporabili svinčeni ščit, da smo dodatno zmanjšali vpliv okolice na meritve. Opravili smo analizo na podlagi primerjave izmerjenih spektrov izbranih vzorcev z referenčnimi vzorci, katerih vsebnost izotopov in aktivnost smo poznali. Na ta način smo lahko določili absolutne aktivnosti in relativne aktivnosti, izražene na maso vzorca gob, brazilskih oreščkov, suhih banan in prsti. Splošna ugotovitev naših meritev je, da so izmerjene meritve aktivnosti omenjenih živil zelo majhne in da ne odstopajo od povprečnih aktivnosti naše prehrane.
Ključne besede: radioaktivnost, spektrometrija, žarki gama, scintilacijski detektor, uran, cezij, kalij, gobe
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 1013; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

10.
Razvoj GC-FID metode za določanje frakcij ogljikovodikov iz mešanice mineralnih olj v embalaži in živilih
Kristina Preskar, 2015, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrskega dela je bila razvita GC–FID metoda za ločevanje in določanje aromatskih (AOMO) in nasičenih (NOMO) ogljikovodikov iz mešanice mineralnih olj v referenčnih vzorcih embalaže in živil v različnih koncentracijskih območjih (za karton v območju od 50 µg/g kartona do 3600 µg/g kartona, za riž od 4 µg/g riža do 288 µg/g riža in za jedilno (repično) olje od 30 µg/g jedilnega olja do 1709 µg/g jedilnega olja). Metoda ob predhodni pripravi vzorcev z ekstrakcijo na trdni fazi (SPE) omogoča dobro ločbo NOMO in AOMO. Za določanje teh frakcij smo uporabili plinsko kromatografijo s plamensko ionizacijskim detektorjem (GC–FID). Frakcije smo potrdili z uporabo internega standarda za skupini spojin pri enakih kromatografskih pogojih. Rezultate vsebnosti analiziranih frakcij smo statistično ovrednotili z nekaterimi validacijskimi parametri, in sicer z linearnostjo, natančnostjo kot ponovljivost in obnovljivost, točnostjo in mejo določljivosti (LOQ). Ugotovili smo, da je GC–FID metoda linearna v koncentracijskem območju od 20 µg/mL do 1440 µg/mL, s korelacijskim koeficientom (r2) nad 0,999. Potrdili smo, da je metoda ponovljiva in obnovljiva z relativnimi standardnimi odmiki (RSD) pod 25 % za frakcijo NOMO, v nekaterih primerih frakcije AOMO vrednosti odstopajo od kriterija (za cca. 25 %). LOQ za vzorec riža je bila 4 µg/g riža, za vzorec kartona 50 µg/g kartona in za vzorec jedilnega olja 30 µg/g jedilnega olja.
Ključne besede: ogljikovodiki mešanice mineralnih olj, embalaža, živila, ekstrakcija na trdni fazi, plinska kromatografija, plamensko ionizacijski detektor, validacija
Objavljeno: 24.12.2015; Ogledov: 1508; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici