| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Otrok z motnjo zavesti in naloge medicinske sestre v enoti za intenzivno terapijo
Petra Požar, 2009, diplomsko delo

Opis: Vsaka motnja zavesti pomeni motnjo v delovanju osrednjega živčevja, kjer je tudi sedež nadzora delovanja osnovnih življenjskih funkcij. Zato motnja zavesti pomeni resno in potencialno življenje ogrožajoče stanje, ki zahteva hitro ukrepanje. Namen diplomskega dela je predstaviti obravnavo otroka z motnjo zavesti in vlogo ter naloge medicinske sestre pri otroku z motnjo zavesti v Enoti intenzivne terapije. V raziskavi smo ugotovili, da ima negovalno osebje Enote intenzivne terapije in Otroške kirurgije dovolj specifičnega znanja za delo z otroki z motnjo zavesti. Standarde aktivnosti zdravstvene nege večina anketirancev uporablja le včasih, vsi pa nudijo pomoč staršem pri soočanju z otrokovim stanjem, pri delu v enoti intenzivne terapije pa so tudi zelo psihično obremenjeni.
Ključne besede: motnje zavesti, otrok, nevrološka preiskava, Glasgovska koma lestvica, enota za intenzivno terapijo, monitoring
Objavljeno: 17.03.2009; Ogledov: 3150; Prenosov: 753
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

2.
Zdravstvena nega starostnika po operaciji kolka med rehabilitacijo v Termah Zreče
Darja Vodovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Prebivalstvo po vsem svetu se stara, število starostnikov se veča. Sorazmerno se zvišuje tudi odstotek padcev in posledičnih zlomov kolka, ki so za starostnika pogosto lahko usodni. Poznavanje notranjih, predvsem pa zunanjih dejavnikov tveganja za zlom kolka je bistvenega pomena, saj jih pogosto lahko odstranimo. Rehabilitacija starostnika po poškodbi je zahtevna in pogosto ne doseže zastavljenih ciljev. Vloga medicinske sestre v obravnavi starostnika v fazi rehabilitacije s fiziatrom in fizioterapevti v ospredju pogosto ostaja nevidna, čeprav je starostniku neprestano v pomoč pri izvajanju osnovnih življenjskih aktivnosti na poti k ponovni samostojnosti. V raziskavi je sodelovalo 25 starostnikov po 65. letu starosti, ki so po zlomu kolka bili sprejeti na zdraviliško zdravljenje v zdravilišče Terme Zreče. Raziskava je temeljila na osnovi lestvice funkcijske neodvisnosti (Functional Independence Measure-FIM), ki ocenjuje samostojnost izvajanja osemnajstih motoričnih in kognitivnih aktivnosti. Ocenjevalno lestvico smo uporabili trikrat: ob sprejemu, po enem tednu bivanja in ob odpustu. Podatke smo obdelali v programih Microsoft Excel in Microsoft Word. Rezultate ocenjevalne lestvice smo izrazili v obliki osnovnih življenjskih aktivnosti po Virginiji Henderson in tako ugotavljali odvisnost starostnika od medicinske sestre. Rezultati so pokazali, da je vloga medicinske sestre v postopku rehabilitacije zelo pomembna, saj je večina starostnikov ob sprejemu in še po prvem tednu terapevtske obravnave odvisna od pomoči pri osnovnih življenjskih aktivnostih. Pogosto tudi po odpustu ostanejo odvisni od pomoči svojcev, kar je pogosto vzrok za sprejem v institucionalno varstvo.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, zlom kolka, rehabilitacija, FIM lestvica, osnovne življenjske aktivnosti
Objavljeno: 14.07.2009; Ogledov: 7675; Prenosov: 1325
.pdf Celotno besedilo (871,97 KB)

3.
PRVA POMOČ PRI OSKRBI PONESREČENCA V PROMETNIH NEZGODAH
Mitja Ločičnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili ekipo NMP v Sloveniji in njeno delovanje. Predstavili smo postopke in posege, tehnike in sisteme reševanja pri oskrbi poškodovancev na terenu, z vključitvijo vseh ostalih služb, ki pomagajo oziroma sodelujejo pri reševanju ponesrečencev v prometnih nezgodah na območju Šaleške regije. Obravnavali smo prometne nezgode, pri katerih je bila aktivirana ekipa NMP zdravstvenega doma Velenje. Analizirali smo 258 ponesrečencev v prometnih nezgodah, pri katerih je bila aktivirana ekipa NMP na vzorcu 205 protokolov od 1. 1. 2007 do 11. 11. 2009. Uporabili smo deskriptivno metodo s študijem literature za področje NMP in oskrbe ponesrečencev v prometnih nezgodah. Uporabili smo retrospektivno metodo (študija izpolnjenih protokolov nujnih intervencij). Podatke smo analizirali (grafi). V prometnih nezgodah je bilo udeleženih 258 ponesrečencev, od tega 163 moških (63,2 %) in 95 žensk (36,8 %). Mladoletnih oziroma starih do 21 let je bilo 79 (30,6 %), nad 21 let pa 179 ponesrečencev (69,4 %). V tem obdobju je v prometnih nesrečah umrlo 13 ponesrečencev (5 %), 57 ponesrečencev (22,1 %) je bilo hudo poškodovanih, 147 ponesrečencev (57 %) je utrpelo lažje poškodbe, 41 ponesrečencev (15,9 %) ni utrpelo vidnih poškodb. Pri 13 ponesrečencih (5 %) je bilo ugotovljeno uživanje alkohola, 6 ponesrečencev je uživalo psihoaktivne snovi (2,3 %), pri 2 ponesrečencih (0,8 %) je bil podan sum poizkusa samomora. Ugotovili smo, da je bilo udeleženih v prometnih nezgodah več kot 60 % moških, v večini stari nad 21 let. Ekipa NMP je Zdravstvenem domu Velenje zelo dobro organizirana, prav tako v celotni Sloveniji. V veliki meri sta za to zaslužna zelo dobra in sodobna opremljenost reševalnih vozil in pa strokovno izobraževan kader, ki se neprestano dodatno izpopolnjuje na seminarjih. Veliko pomanjkljivost smo odkrili pri kadru in sicer pri skupno vseh intervencijah je sodelovalo samo 34 (16,6 %) diplomiranih zdravstvenikov oziroma diplomiranih medicinskih sester, kajti zaposlena sta samo dva diplomirana zdravstvenika, oziroma zadnje leto le eden. V veliki večini so zdravstveni tehniki oziroma srednje medicinske sestre in pa vozniki s posebnim tečajem. Ugotovili smo tudi pomanjkljivost pri službi HNMP v Sloveniji, saj je omejena na dnevni čas delovanja, dolgi čas aktivacije in do prihoda bolnika v zdravstveno ustanovo, kar smo tudi dokazali na zemljevidu.
Ključne besede: - ABCDE: Airway, breathing, circulation, disability, exposure - AF: Atrijska fibrilacija - ASY: Asistolija - ATLS: Dodatni postopki obravnave (oživljanja) poškodovancev - AVPU: Ocenjevanalna lestvica (Alert- buden; Verbal- odziven na verbalni poziv; Pain- odziven na bolečino; Unresponsive- neodziven) - EKG: Elektrokardiogram - ETI: Endotrahealna intubacija - GCS: Glasgowska lestvica kome - GRS: Gorska reševalna služba - HNMP: Helikopterska nujna medicinska pomoč
Objavljeno: 15.02.2010; Ogledov: 3404; Prenosov: 647
.pdf Celotno besedilo (13,74 MB)

4.
SIMETRIJA OBRAZA IN INTELIGENCA
Sabina Muminović, 2010, diplomsko delo

Opis: Privlačnost oz. lepota in inteligenca sta dve lastnosti, za kateri v splošnem velja, da ljudem, ki ju posedujejo, omogočata določene prednosti v življenju, čeprav v splošnem med ljudmi velja prepričanje, da lepota in inteligenca ne gresta z roko v roki. Dokazano je, da obstaja povezava med lepota in zdravjem, fizično formo in izbiro partnerjev. Je možno trditi, da obstaja tudi povezava med lepoto in inteligenco? Številni raziskovalci bi odgovorili pritrdilno, zato sem se odločila, da preverim, ali to drži tudi za študente Univerze v Mariboru, ki so prostovoljno sodelovali v raziskavi. Moja hipoteza je bila, da obstaja pozitivna povezava med simetrijo obraza (lepoto) in rezultati na inteligenčnih testih (inteligenco). Sodelujoči v raziskavi so opravili Wechslerjev inteligenčni test za odrasle (WAIS). Nato smo jih fotografirali in analizirala sem njihovo obrazno simetrijo. Temu je sledila primerjava rezultatov za simetrijo obraza in rezultatov inteligenčnih testov. Ugotovila sem, da ni povezave med simetrijo obraza in inteligenco, kar pomeni, da je hipoteza ovržena. Na področju merjenja inteligence in simetrije obraza čaka raziskovalce še veliko dela, saj še zmeraj nimajo splošno sprejetega načina merjenja obeh pojavov. Zato bo preteklo še nekaj časa, preden bomo lahko z gotovostjo trdili, da povezava med inteligenco in simetrijo obstaja, ali pa ne.
Ključne besede: lepota, inteligenca, simetrija obraza, asimetrija obraza, nihajoča asimetrija, inteligenčni testi, Wechlerjeva inteligenčna lestvica za odrasle, WAIS
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2860; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

5.
DOHODNINA V EU S POUDARKOM NA KLJUČNIH SEGMENTIH
Rok Teržan, 2010, diplomsko delo

Opis: V času, ko so države članice EU vse bolj povezane, hkrati pa se število članic še vedno povečuje, so zakonske ureditve posameznih držav veliko pomembnejše za ostale članice. Kljub mednarodnim aktom, ki veljajo za večino držav članic, so določene veje prava še vedno v rokah posamezne države. Eno izmed takšnih področij je tudi dohodnina oz. davčno pravo. Diplomsko delo v prvem poglavju opredeljuje dohodnino na splošno. Na kratko so pojasnjene temeljne sestavine dohodnine, njen razvoj in pomembne točke, tako glede zakonske ureditve, kot tudi pomembnosti v mednarodnem elementu. V drugem poglavju je predstavljena dohodnina za vsako državo članico EU posebej, poudarek pa je predvsem na ključnih elementih. Na kratko je predstavljena dohodnina na splošno, podana je tako pravna podlaga dohodnine, kot tudi veja oblasti, ki določa posamezne določbe glede dohodnine. Predstavljene so zakonske določbe glede zavezancev za dohodnino, ki so od države do države različno obsežno opredeljeni. V tretjem podpoglavju vsake države je natančno opredeljen predmet dohodnine, opisani pa so tudi posamezni viri dohodkov, ki spadajo v dohodnino oz. so iz nje izključeni. Za vsako državo članico so za predmetom obdavčitve podane še davčne olajšave oz. oprostitve, sledijo pa jim morebitne posebnosti v posamezni državi. V predzadnjem podpoglavju vsake države je predstavljena še dohodninska lestvica, v zadnjem podpoglavju pa so zbrani statistični podatki plačane dohodnine po letih, ali večih davkov, ki skupaj tvorijo dohodnino oz. davek na osebni dohodek. Tretje poglavje vsebuje strnjen primerjalni pregled dohodnin v EU, kjer so med seboj primerjane določbe glede dohodnin posameznih držav, na kratko pa so pojasnjene tudi pozitivne in negativne določbe posamezne države. V sklepu bom poskušal kar najbolj objektivno poiskati najboljšo kombinacijo določb posameznih držav in iz njih sestaviti optimalne dohodninske določbe.
Ključne besede: Ključne besede: dohodnina, davčno pravo, osebni dohodek, članice EU, dohodninska lestvica
Objavljeno: 12.10.2010; Ogledov: 1677; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (495,49 KB)

6.
SPECIFIČNOSTI OBDAVČITVE UPOKOJENCEV IN ŠTUDENTOV V SKLADU Z NOVO ZAKONODAJO
Patricija Vudler, 2010, diplomsko delo

Opis: Upokojenec je oseba, katera se je upokojila in za to ob koncu aktivnega dela prejema zasluženo pokojnino. Po uvedbi nove pokojninske reforme, bi naj bila starostna meja za upokojitev 65 let ob izpolnjeni pokojninski dobi najmanj 15 let. Upokojencem je glavni vir dohodka v pokoju pokojnina, ki je lahko delna, starostna, vdovska, invalidska, družinska ali državna. Družinska pokojnina ni vezana na status upokojenca, pač pa jo lahko prejemajo drugi družinski člani po umrlem. Tako jo lahko prejema tudi študent. Študent je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod in se tako izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem programu. V času študija imajo študenti možnost pridobitve dohodka preko študentskega dela na podlagi študentskih napotnic, izdanih preko študentskih servisov in štipendij, kot so kadrovska, državna in Zoisova štipendija. Višina prejetih dohodkov in status (upokojenec, študent) osebe, vpliva na znesek akontacije dohodnine. Status osebe je pomemben pri ugotavljanju oziroma uveljavljanju možnih olajšav. Na podlagi višine dohodkov in upoštevanih možnih olajšav pridemo do ugotovitve, v kateri dohodninski razred sodi posameznik. Znesek študentovih olajšav se razlikuje od zneska upokojenčevih olajšav. Tako ob enako ustvarjenemu dohodku, nista enako obdavčena, prav zaradi različnega izhodišča. Pri upokojencih so obdavčene vse pokojnine, če presegajo neobdavčeno mejo, katera predstavlja 1.027,00 eurov. Upokojenci, kateri so starejši od 65 let uveljavljajo še starostno olajšavo in za to pri njih nastopi davčni odtegljaj pri višini 1.250,00 eurov. Pri študentih je obdavčena od štipendij le kadrovska, če presega višino minimalne plače in pa študentsko delo ob prekoračitvi dovoljene meje, ki je odvisna od tega ali je oseba vzdrževani družinski član ali ne in ali izpolnjuje pogoje za uveljavljanje posebne osebne olajšave. Zaradi vrste problemov povezanih s študentskim delom, so predlagane določene rešitve v Zakonu o malem delu. Po novi zakonodaji bi tako začasno, občasno in trajnejše omejeno delo lahko opravljali študenti, brezposelni in upokojenci. Pomembna razlika od študentskega dela, katerega poznamo danes, je, da bi se po novem tovrstno delo omejilo na 14 ur tedensko, torej 60 ur mesečno, kar znaša na letni ravni 720 ur. Za študente izjemoma bi zaradi prioritete študija veljala le letna omejitev števila ur. Poleg tega je novost še ta, da se za tovrstno delo predvideva letna omejitev dohodka, katera naj ne bi presegala 6.000,00 eurov bruto.
Ključne besede: študent, upokojenec, pokojnina, štipendija, olajšave, študentska napotnica, obdavčitev dohodkov, praktično delo, vzdrževani član, dohodninska lestvica, Zakon o malem delu
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 3237; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (382,82 KB)

7.
DEPRESIJA PRI STAROSTNIKIH V BOLNIŠNICI
Nataša Kokalj, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Duševno zdravje starostnikov pomembno vpliva na splošno zdravje. Depresija je med starostniki zelo pogosta. Združena je z visoko stopnjo morbiditete in mortalitete ter poteka pogosto neprepoznana. Velik del starejših ni deležen ustreznega ali pa sploh nobenega zdravljenja. V magistrskem delu smo raziskali problem prisotnosti depresivnosti pri starostnikih v bolnišnici, dejavnike tveganja, zdravljenje in zdravstveno nego starostnika z depresijo v bolnišnici s pomočjo Geriatrične lestvice depresivnosti (GLD) in to ob sprejemu in ob odpustu iz splošne bolnišnice. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali z delno odprtim vprašalnikom, namenjenim medicinskim sestram in z Geriatrično lestvico depresivnosti, ki so jo izpolnjevali starostniki sami ali ob pomoči medicinskih sester. V raziskavi je sodelovalo 162 starostnikov (starejših od 65 let), ki so bili hospitalizirani na Internem in Kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto v obdobju od novembra 2009 do februarja 2010, in medicinske sestre, zaposlene na Internem in Kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, s ciljem, ugotoviti delež depresivnih in nedepresivnih starostnikov, ocenjenih z GLD, na Internem in na Kirurškem oddelku splošne bolnišnice, ter najpogostejše somatske bolezni pri depresivnih starostnikih. Rezultati. Iz podatkov izhaja, da je delež starostnikov ob sprejemu, pri katerih je bila s pomočjo Geriatrične lestvice depresivnosti ugotovljena prisotnost depresivnosti, enak deležu starostnikov, pri katerih le-ta ni bila ugotovljena. Ob odpustu iz bolnišnice pa se je delež starostnikov, pri katerih je bila ugotovljena prisotnost depresivnosti povečal. V raziskavi so medicinske sestre menile, da želijo sprejeti novosti, s katerimi bi si olajšale delo (uporaba GLD) in s tem izboljšale kakovost zdravstvene nege starostnika. Hkrati pa opozarjajo na problem pomanjkanja znanja s področja zdravstvene nege depresivnega starostnika. Poudarjajo, da pri svojem delu na omenjenem področju niso bile najbolj uspešne in da za to nimajo časa. Sklep. Z raziskavo smo izpostavili problem v pomanjkanju znanja s področja zdravstvene nege depresivnega starostnika s strani medicinskih sester ter potrebo po poenoteni obravnavi prisotnosti depresivnosti s strani zdravstvenih delavcev. Pokazala se je potreba po izvajanju psihiatrične zdravstvene nege starostnika, potreba po razvoju dokumentacije psihiatrične zdravstvene nege, ter po izdelavi standardov psihiatrične zdravstvene nege in uvedbi raziskovanja iz omenjenega področja.
Ključne besede: Ključne besede: starostnik, depresivnost, Geriatrična lestvica depresivnosti
Objavljeno: 12.11.2010; Ogledov: 3929; Prenosov: 967 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

8.
Vloga anestezijske medicinske sestre pri lajšanju pooperativne bolečine po carskem rezu s pomočjo elastomerske črpalke
Ksenija Počkaj, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Bolečina je pojav, s katerim se medicinska sestra pogosto srečuje na vseh področjih svojega delovanja. V diplomski nalogi smo opisali različne načine lajšanja pooperativne bolečine s poudarkom na lajšanju pooperativne bolečine z neprekinjeno infuzijo analgetičnih učinkovin v operativno rano, apliciranih s pomočjo elastomerske črpalke. Namen raziskave: Namen diplomskega dela je predstaviti delokrog in pristojnosti anestezijske medicinske sestre pri lajšanju pooperativne bolečine, pripravo učinkovin za neprekinjeno infuzijo analgetičnih učinkovin v operativno rano ter ugotoviti, katera analgetična mešanica najbolj učinkovito lajša pooperativno bolečino pri porodnicah po carskem rezu. Metode: V raziskovalnem delu smo izvedli klinično raziskavo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika in ocenjevanja bolečine pri porodnicah z vizualno analogno lestvico. Anketni vprašalnik je vseboval 13 vprašanj zaprtega tipa. Rezultati in razprava: Glede na rezultate ankete so bile porodnice ustrezno seznanjene z načini lajšanja bolečine po carskem rezu, razumele so tudi pomen merjenja jakosti bolečine. Z razlago načina lajšanja pooperativne bolečine po carskem rezu z elastomersko črpalko je bilo dobro seznanjenih 18 porodnic (90 %), 2 porodnici (10 %) pa nista bili seznanjeni. Zadovoljivo lajšano bolečino je ocenilo 17 (85 %) porodnic. Porodnice, ki so dobile po elastomerski črpalki aplicirano analgetično mešanico 0,25 % levobupivakain in ketorolaka, so bile 48 ur po carskem rezu brez bolečin (1-2 po vizualni analogni lestvici).
Ključne besede: elastomerska črpalka, anestezijska medicinska sestra, porodnica, carski rez, bolečina, vizualna analogna lestvica
Objavljeno: 13.12.2012; Ogledov: 1781; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

9.
IZDELAVA SPLETNE TRGOVINE ZA PRODAJO UNIKATNIH SLOVENSKIH ŠIVANIH IZDELKOV
Alenka Jezeršek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je zajet celoten postopek izdelave spletne trgovine za prodajo unikatnih šivanih izdelkov. S pomočjo podjetja Dotkomp d.o.o. smo ustvarili novo blagovno znamko, za katero smo izdelali spletno trgovino. Na samem začetku smo podrobno raziskali trg ter tako dobili veliko koristnih informacij za naše izdelke, ki jih bomo ponudili v spletni trgovini. V nalogi je predstavljen celoten postopek izdelave spletne trgovine. Pred izborom pravega trgovinskega sistema smo raziskali štiri trgovinske sisteme, ki jih v nalogi tudi podrobneje predstavljam. Predstavljen je postopek grafične izdelave spletne trgovine, izbira barvne kombinacije, logotipa blagovne znamke ter različni plačilni sistemi, ki bodo delovali v spletni trgovini. Za boljše spoznavanje kupcev smo sestavili tudi elektronsko spletno anketo. Anketa nam je dala koristne podatke o tem, kaj kupci želijo in pričakujejo ob nakupu na spletu ter kako marketinško izdelati spletno trgovino. Rezultate smo porabili ob sami izdelavi spletne trgovine in upoštevali njihove želje pri poslovanju. Namen diplomskega dela je ustvariti spletno trgovino za kvalitetno blagovno znamko unikatnih šivanih izdelkov, ki se bodo prodajali samo na spletu, na Slovenskem, predvsem pa na tujem trgu. Ker smo tudi sami proizvajalci unikatnih šivanih izdelkov, smo si s spletno trgovino odprli novo prodajno pot.
Ključne besede: Spletna trgovina, Spletno oglaševanje, Barvna lestvica, Blagovna znamka, Prodaja.
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 1489; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

10.
APLIKACIJA IN ADAPTACIJA MERILNE LESTVICE SERV-PERVAL NA STORITVE V ZAVAROVALNIŠTVU
Beni Bruči, 2013, magistrsko delo

Opis: Zavarovalništvo je ena temeljnih gospodarskih dejavnosti, kar priča tudi podatek, da je delež bruto zavarovalne premije v BDP, kot kazalec razvitosti zavarovalnega sektorja, v EU leta 2009 znašal 8,5 %, v Sloveniji pa 5,9 % (UMAR 2011). Definicijo zavarovanja lahko opredelimo z dveh vidikov. Prvi vidik predstavlja finančna definicija zavarovanja, pri kateri je zavarovanje opredeljeno kot finančni dogovor, ki razprši stroške nepričakovanih izgub med članice dogovora. Drugi je pravni vidik, po katerem zavarovanje predstavlja pogodbeni dogovor med dvema strankama in pri katerem ena stran (zavarovalnica) prevzame obveznosti pokritja škode drugi strani (zavarovalec) (Dorfman 1994). Specifičnost te finančne panoge je obljuba, ki jo prejmejo stranke ob sklenitvi in plačilu zavarovalne premije in ne predstavlja materialne dobrine oz. storitve, ki bi jim nudila takojšnjo korist. Obljuba o poplačilu škodnega dogodka in izplačilo materialne oz. nematerialne odškodnine za nastalo škodo je posledična korist zavarovancev, ki pogodbeno sklenejo zavarovanje za sebe, svojo družino, premičnine ali nepremičnine z dotično zavarovalnico. Zavarovalec pred sklenitvijo zavarovanja komunicira s prodajalcem zavarovanj oz. z zavarovalnim zastopnikom, pri čemer s komuniciranjem in pogajanjem usklajujeta skupne interese, kar povzroči razvijanje odnosa in posledično ustvarjanje medsebojnega zaupanja. Pravilna in pravočasna komunikacija s stranko lahko vpliva na njeno odločitev za sklenitev zavarovanja z določeno zavarovalnico. Dobra komunikacija se začne z enakostjo udeležencev. Je nekakšna sposobnost prilagajanja za sporazumevanje z drugimi in s svetom okoli nas. Možina (1995) opredeljuje komuniciranje kot proces, v katerem si dva ali več udeležencev pošiljajo, sprejemajo in si razlagajo sporočila in znake, ki so nosilci določenih informacij. Med seboj lahko komuniciramo besedno ali nebesedno. Med besedno komunikacijo uvrščamo govorno ter pisno komunikacijo, pri čemer misli izražamo z uporabo besed in pojmov. Nebesedno komuniciramo z govorico telesa, kot je mimika, gestika in proksemika. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kako fizične osebe zaznavajo vrednost zavarovalniških storitev, ter teoretično in empirično pojasniti odnose med dejavniki, ki vplivajo na zaznano vrednost. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej predstavljamo zavarovalniške storitve. Osnovni raziskovalni problem magistrske naloge bo predstavljala povezava zaznane vrednosti zavarovalniških storitev GRAWE zavarovalnice, d. d., v očeh njenih strank s poudarkom na komunikaciji s stranko kot enem od dejavnikov, ki prispeva k večji zaznani vrednosti storitev. Odjemalci namreč, pri vrednotenju storitev. na le-te gledajo celostno, in sicer kot na skupek vseh koristi, ki jih prejmejo s posamezno storitvijo. Komunikacija, ki je največkrat vzpostavljena med zavarovalnim zastopnikom in stranko, poteka po različnih poteh. Tako se v nalogi osredotočamo na različne komunikacijske medije, kot sta na primer telefonski pogovor ter pismen pogovor s pomočjo interneta. S prihodom interneta se komunikacija množično seli na svetovni splet. Odjemalci na spletu iščejo informacije, priporočila, ustvarjajo vsebine, komentirajo, nezavedno oglašujejo, vplivajo, kupujejo itd. Prvi del raziskave je osredotočen na pomembnost komunikacije med stranko in zavarovalnico, pri čemer je v ospredju predvsem komunikacija med zavarovalnim zastopnikom in stranko. Pomembnost faktorja komunikacije kot dejavnika, ki pomembno vpliva na celostno zaznavanje storitve, je prikazana s pomočjo literature in predhodnih raziskav, ki so zajemali tematiko komunikacije v zavarovalništvu. Predstavljeni so komunikacijski mediji, načini komunikacije ter ustreznost novih medijev oz. družbenih medijev za komunikacijo s stranko. Drugi del raziskave je namenjen ocenitvi zaznane vrednosti storitev GRAWE zavarovalnice, d. d., kot kompozitne zavarovalnice na slovenskem trgu. Raziskava je izvedena s pomočjo obstoječega merilnega instrument
Ključne besede: Storitev, izdelek, odjemalec, zavarovalništvo, zavarovalnica, zaznana vrednost, zaznana kakovost, zaznana denarna cena, zaznana nedenarna cena, čustvena korist, komunikacija, ugled, merilna lestvica SERV-PERVAL.
Objavljeno: 23.08.2013; Ogledov: 1541; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici