SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
BIOLOŠKA PREDELAVA ODPADNE SULFITNE TEKOČINE ZA PROIZVODNJO BIOETANOLA IN ENOCELIČNIH PROTEINOV
Špela Ivanuša, 2010, diplomsko delo

Opis: Odpadna sulfitna tekočina iz trdega lesa je odpadni stranski proizvod industrije celuloze in papirja, ki proizvaja beljeno papirno kašo s sulfitnim postopkom, iz lesa Eucalyptus globulus. Po sulfitnem postopku odpadna sulfitna tekočina izhlapi in se sežge za povračilo energije. Glavni sestavni deli sulfitne tekočine so predvsem sulfatni lignin in sladkorji, iz degradirane hemiceluloze, predvsem pentoze. Ksiloza je glavni predstavnik pentoze in vsebuje tudi ocetno kislino, ki je zaviralec kvasovk. Odpadna sulfitna tekočina se lahko uporablja za proizvodnjo izdelkov z dodano vrednostjo. Obstajajo različne uporabe enoceličnih proteinov za človeško prehrano in živalsko krmo, prispevajo k zmanjšanju vrzeli v povpraševanju in dobavo hrane v svetu. Bioetanol se lahko uporablja kot obnovljivi vir tekočih goriv za motorna vozila. Uporablja se tudi v kozmetični, farmacevtski in prehrambeni industriji. Namen te študije je bil uporaba odpadne sulfitne tekočine za proizvodnjo enoceličnih proteinov z vlaknastimi glivami Paecilomyces variotii in za pospeševanje fermentacijskih postopkov s Pichia stipitis z razstrupljeno odpadno sulfitno tekočino trdega lesa za pridobitev bioetanola. Prvi del tega dela je bil študij fermentacije s Paecilomyces variotii v odpadni sulfitni tekočini. S fermentacijo gliv je bila dosežena razstrupljena odpadna sulfitna tekočina. Ta fermentacija je bila izvršena v enostavnem šaržnem in zaporednem šaržnem reaktorju. Fermentacija gliv v zaporednem šaržnem reaktorju je bila narejena v dveh in treh zaporednih šaržnih reaktorjih, kjer so bile šarže povezane z prejšnjo šaržo. Zaporedni šaržni reaktor z dvema zaporednima šaržama je bila boljša strategija za pridobivanje razstrupljene odpadne sulfitne tekočine kot enostavna šarža. Biomasa gliv ima 65 % vsebnost beljakovin in vsebuje 8,2 % ± 0,2 nukleinskih kislin. Drugi del tega dela vključuje fermentacijo s Pichia stipitis. V teh postopkih fermentacije je bila razstrupljena odpadna sulfitna tekočina fermentirana s Pichia stipitis za proizvodnjo etanola. Donos etanola je bil 0,015 g etanol/g biomase h. Največja produktivnost etanola je bila 0,085 g etanol/L h. Koncentracija sladkorjev, ocetne kisline in etanola je bila merjena s HPLC. Papirna industrija vključena v tem sodelovanju je bila Caima, SA.
Ključne besede: Enocelični proteini, bioetanol, odpadna sulfitna tekočina, fermentacija, Paecilomyces variotii, Pichia stipitis
Objavljeno: 25.05.2010; Ogledov: 1863; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

2.
OPTIMIRANJE PROCESOV PROIZVODNJE BIOPLINA IZ ŽIVALSKIH IN DRUGIH ORGANSKIH ODPADKOV Z UPORABO RAČUNALNIŠKO PODPRTE PROCESNE TEHNIKE
Rozalija Drobež, 2011, doktorska disertacija

Opis: Eden glavnih okoljevarstvenih problemov živilskopredelovalne industrije je nenehno naraščajoča proizvodnja odpadkov različnega izvora. Proizvodnja bioplina iz organskih in živalskih odpadkov z anaerobno fermentacijo je primeren način za predelavo teh odpadkov. Predelava prinaša mnoge okoljske, ekonomske in družbene koristi. Po drugi strani procesna sistemska tehnika s svojimi vrhunskimi orodji, ki temeljijo na matematičnem programiranju oz. optimizaciji, omogoča generiranje optimalnih in dopustnih rešitev za doseganje višjega nivoja konkurenčnosti proizvodnih podjetij. V doktorski disertaciji obravnavamo uporabo algoritemskih metod procesne integracije v industrijskem merilu in sicer na primeru velikega živilskopredelovalnega podjetja za doseganje okoljsko sprejemljivih rešitev pri ravnanju in predelavi živalskih substratov in organskih odpadkov. Na osnovi iniciative živilskopredelovalne industrije smo za sintezo procesov proizvodnje bioplina razvili matematični model, ki omogoča selekcijo optimalnega procesa proizvodnje bioplina in sestave vhodnega substrata ter simultano optimizacijo snovnih tokov, investicijskih sredstev in obratovalnih stroškov procesa. Z matematičnim programiranjem smo postopoma najprej izvedli sintezo procesa za proizvodnjo bioplina, nato simultano sintezo s toplotno integracijo in nazadnje še sintezo procesa s simultano sintezo omrežja toplotnih prenosnikov. Tako smo najprej razvili mešano celoštevilski nelinearni (MINLP) model za sintezo procesov proizvodnje bioplina. V primeru simultane toplotne integracije in sinteze procesa smo ga nadgradili z modelom za simultano toplotno integracijo (Duran in Grossmann, 1986), ki smo ga za potrebe industrijskega problema prilagodili za konstantne temperature in izotermno mešanje procesnih tokov. Model omogoča določitev optimalne procesne sheme in minimalne porabe pogonskih sredstev za množico alternativnih toplih in hladnih tokov procesa proizvodnje bioplina. Z omenjeno modifikacijo simultanega modela toplotne integracije in s konveksifikacijo konkavnih investicijskih členov v namenski funkciji z odsekovno linearizacijo smo razvili mešano celoštevilski linearni model (MILP), ki omogoča reševanje industrijskega problema do globalnih rešitev. Ker pri reševanju sinteznih problemov praviloma dobimo boljše rešitve, če obravnavamo snovne in energetske bilance ter investicijska sredstva in obratovalne stroške hkrati, smo se v končni fazi sinteze procesa odločili, da tudi omrežje toplotnih prenosnikov (OTP) pri proizvodnji bioplina sintetiziramo simultano s procesom. Tako smo celotni sintezni problem zapisali na osnovi dveh med seboj povezanih superstruktur v obliki mešano celoštevilskega nelinearnega problema. Pri tem smo predlagali novo superstrukturo procesnih tokov, kjer se lahko procesni tokovi ne-izotermno mešajo in kombinirajo. Predhodno razviti model MINLP za sintezo procesa proizvodnje bioplina smo nadgradili z večstopenjskim modelom za simultano sintezo omrežja toplotnih prenosnikov (Yee in Grossmann, 1990), ki smo ga modificirali za potrebe simultanega pristopa in nove superstrukture procesnih tokov. Tako dodelan model omogoča simultano določitev optimalne procesne sheme z optimalnim omrežjem toplotnih prenosnikov pri optimalni sestavi in porabi vhodnih surovin, optimalnih obratovalnih stroških in investicijskih sredstvih.
Ključne besede: sinteza procesov, bioplin, anaerobna fermentacija, živalski odpadki, optimiranje, toplotna integracija, mešano celoštevilsko nelinearno programiranje, metoda odsekovne linearizacije, omrežje toplotnih prenosnikov, industrijska aplikacija
Objavljeno: 23.02.2012; Ogledov: 2544; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (4,74 MB)

3.
VPLIV BIOPROCESNIH PARAMETROV NA PROIZVODNJO CO 2 MED FERMENTACIJO LAKTOZE V MLEKU
Jasna Groman, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisan postopek določanja vpliva bioprocesnih parametrov na proizvodnost CO2 pri fermentaciji laktoze v mleku. Eksperimente smo izvajali v šaržnem reaktorju, opremljenim z merilnikom CO2, ki je bil priklopljen na osebni računalnik, s katerim smo lahko 24 h beležili vsebnost CO2 v reaktorju. Laboratorijski del raziskav je bil sestavljen iz štirih sklopov. V prvem smo določili okvirno koncentracijo CO2 pri predhodno določenih optimalnih pogojih za rast zrn ter izbrali najprimernejši kinetični model. V drugem sklopu smo proučevali vpliv temperature fermentacije na proizvodnost CO2, maksimalno končno koncentracijo CO2 in dolžino lag faze. Tudi v tretjem in četrtem sklopu smo določali te tri kinetične parametre. Spreminjali smo koncentracijo glukoze v fermentacijskem mediju in vrtilno frekvenco mešala. Hkrati smo v vseh sklopih zasledovali tudi prirast mase kefirnih zrn. Rezultati raziskav nam omogočajo izbiro pravilne kombinacije nivojev bioprocesnih parametrov za izbrano proizvodnost CO2. Na osnovi določenih kinetičnih parametrov bi v nadaljevanju lahko dimenzinirali industrijski biofermentor.
Ključne besede: kefir, fermentacija, proizvodnost CO2, bioprocesni parametri, kinetični model
Objavljeno: 05.10.2012; Ogledov: 1006; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

4.
RAZVOJ MATEMATIČNEGA MODELA ZA SPROŠČANJE OGLJIKOVEGA DIOKSIDA MED PROIZVODNJO PROBIOTIČNEGA PRODUKTA
Severina Aleksić, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo postopek razvoja matematičnega modela za sproščanje ogljikovega dioksida med nastajanjem probiotičnega produkta. Eksperimentalni del je potekal v šaržnem reaktorju pri dveh optimalnih procesnih pogojih (vrtilna frekvenca mešala, temperatura). Šaržni reaktor smo opremili z merilnikom CO2, kateri je meril količino ogljikovega dioksida v plinu, ter z iono selektivno CO2 elektrodo, s katero smo določali vsebnost ogljikovega dioksida v tekočem mediju. Vsi eksperimenti so potekali 24 h. Eksperimenti so bili sestavljeni iz treh sklopov. V prvem smo proučevali vpliv temperature fermentiranja na prirast kefirnih zrn, proizvodnost CO2, maksimalno končno koncentracijo CO2 in dolžino lag faze. S spreminjanjem vrtilne hitrosti mešanja smo nato v drugi fazi raziskav ugotavljali njen vpliv na že prej omenjene kinetične parametre. V zadnjem sklopu smo na osnovi eksperimentalnih podatkov izbrali najprimernejši kinetični model. Ugotovili smo, da lahko hitrost in količino proizvedenega CO2 najbolje opišemo z Gompertzovim modelom. Te ugotovitve nam omogočajo dimenzioniranje industrijskega biofermentorja.
Ključne besede: kefir, kefirna zrna, fermentacija, CO2, kinetika, šaržni bioreaktor
Objavljeno: 26.09.2013; Ogledov: 933; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

5.
PORAZDELITEV KLAVULANSKE KISLINE MED VODO IN ORGANSKIM TOPILOM
Kristjan Kogovšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje študijo klavulanske kisline (KK) iz obstoječe literature. Ta je pomemben betalaktamski antibiotik in učinkuje proti bakterijam, katere so zmožne razviti odpornost proti tem antibiotikom. Učinkuje na način, da ireverzibilno acilira serinsko OH skupino v aktivnem mestu encima s posnemanjem normalnega substrata. Vendar je v primerjavi s široko spektralnimi antibiotiki njena uporaba omejena. Kot posledica tega se ne uporablja kot samostojno antibakterijsko sredstvo, največkrat služi kot dodatek drugim širokospektralnim antibiotikom, ki ne delujejo ob prisotnosti -laktamaze. Naravno proizvaja klavulansko kislino mikroorganizem Streptomyces clavuligerus z biokemijskim postopkom-fermentacijo. Velik vpliv na proizvodnjo kisline imajo: količina ogljika, dušika, fosfatov, prekuzorji in način delovanja bioreaktorjev. Pridobljeno klavulansko kislino porazdelijo iz filtrirane in nakisane fermentacijske brozge v organsko topilo z ekstrakcijo. Primerna topila so: etilacetat, butil acetat, 2-butanol, n-butanol in metil izobutil keton. Ekstrakcija je bila izvedena z etil acetatom, ki kljub temu, da ima manjši porazdelitveni koeficient (K=0,65) od n-butanola (K=1,85), ima večjo selektivnost za klavulansko kislino kakor za amoksicilin, topnost vode je v njem manjša in ima nižje vrelišče, s čimer je olajšan proces koncentriranja vzorca. Iz organske faze jo nato lahko ločijo z uparevanjem topila, kar povzroča večje stroške in razgradnjo KK. Hirata in sodelavci6 poročajo o postopku priprave čistega in stabilnega kalijevega klavulanata z direktnim obarjanjem klavulanske kisline iz organske faze s kalijevim 2-etil heksanoatom. Pri optimizirani kombinaciji koncentracij (15 mg/mL KK in 0,3 M kalijevega 2-etil heksanoata) so dosegli velik izkoristek (69 %).
Ključne besede: klavulanska kislina, biosinteza, fermentacija, ekstrakcija
Objavljeno: 03.10.2013; Ogledov: 911; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

6.
UČINKI POGOJEV GOJENJA NARAVNE STARTER KULTURE V MLEKU NA VSEBOST NASTALEGA OGLJIKOVEGA DIOKSIDA
Natalija Borinc, 2013, diplomsko delo

Opis: Z raziskavami smo določali vpliv bioprocesnih parametrov na proizvodnost celokupnega CO2 med fermentacijo kefirja. Eksperimente smo izvajali v laboratorijskem šaržnem reaktorju RC1, opremljenim z merilnikoma koncentracije CO2 v tekoči in plinski fazi. Posamezna fermentacija je trajala 48 h. Naše eksperimentalno delo je bilo sestavljeno iz treh delov. V prvem in drugem delu smo merili koncentracijo CO2 v plinu in tekočem mediju pri različnih temperaturah ter vrtilnih frekvencah mešala. Nato smo izračunali celokupno koncentracijo CO2. V tretjem delu smo izbrali najprimernejši kinetični model ter proučevali vpliv temperature in mešanja fermentacijskega medija na potencialno maksimalno koncentracijo CO2, maksimalno proizvodnost CO2 ter trajanje lag faze. Kinetične parametre smo izračunali za plinsko in tekočo fazo ter za celokupni proizvedeni CO2. Pri vseh eksperimentih smo beležili prirast mase kefirnih zrn. Določili smo matematično zvezo odvisnosti koncentracije celokupnega CO2 od dveh bioprocesnih parametrov, temperature in vrtilne frekvence mešala. Model nam omogoča nadzorovan potek fermentacije in s tem uravnavanje koncentracije CO2 na želen nivo.
Ključne besede: kefir, fermentacija, celokupna proizvodnost CO2, kinetični model
Objavljeno: 26.09.2013; Ogledov: 923; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

7.
ŠTUDIJA RAZGRADNJE ŠKROBA V ODPADNI VODI PAPIRNE INDUSTRIJE
Blaž Sternad, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti smiselnost postavitve industrijskega procesa pridobivanja etanola iz raztopine škroba, ki je nastala kot odpadni produkt pri premazanju papirja. Najprej smo ugotovili učinkovitost reakcije, nato pa na podlagi dobljenih rezultatov simulirali industrijski proces in postavili njegovo ekonomsko analizo. Uporabili smo reakcijo v treh stopnjah, prvi dve stopnji sta bili hidrolizi škroba v glukozo s pomočjo imobiliziranih encimov α-amilaze in β-glukozidaze, zadnja stopnja pa je bila alkoholna fermentacija s pomočjo imobiliziranih encimov kvasovk Saccharomyces Cerevisiae. Učinkovitost reakcije smo ugotavljali z medsebojnim primerjanjem teoretičnega in praktičnega izkoristka reakcije. Teoretični izkoristek smo izračunali stehiometrično, medtem, ko smo praktični izkoristek določili z eksperimentalnimi raziskavami v laboratoriju. Koncentracijo etanola smo izmerili na osnovi meritev s FT-IR spektrofotometrom in z metodo umeritvene krivulje. S programom Aspen Plus smo simulirali separacijski del procesa, nato smo skonstruirali celotno procesno shemo. Na osnovi aktualnih cen opreme, surovin in encimov smo določili letni dobiček in vračilno dobo investicije.
Ključne besede: Škrob, Hidroliza, Encimska fermentacija, Procesna shema
Objavljeno: 27.02.2014; Ogledov: 853; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

8.
Traditional fermented food and beverages for improved livelihoods
Elaine Marshall, Danilo Mejia, 2011

Opis: "This booklet is intended to heighten awareness about the potential of fermented foods and beverages as a viable enterprise that can contribute to small-scale farmers' income, building on, and in full respect of, important social and cultural factors. It also looks at how fermented food and beverages contribute to food security through preservation and improved nutritional quality. It highlights the opportunities and challenges associated with small-scale fermentation activities, as well as more formal operations on farm, and different marketing and selling strategies to achieve a successful livelihood diversification option
Ključne besede: fermentacija, pijače
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 325; Prenosov: 2
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

9.
Sinteza procesov za proizvodnjo bioetanola
Klemen Vršič, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je narejeno s pomočjo matematičnih modelov različnih tehnologij proizvodnje bioetanola: proces suhega mletja, proces uplinjanja s sledečo katalitično sintezo in proces uplinjanja s sledečo fermentacijo. Namen diplomske naloge je ugotoviti katera tehnologija in surovina sta ekonomsko najbolj ustrezni za proizvodnjo bioetanola. Za proces suhega mletja smo izbrali štiri različne surovine: zrnje koruze, ječmena in pšenice ter sladkorno peso. Pri procesih uplinjanja smo kot surovino uporabili slamo koruze, pšenice in ječmena ter odpadni les. Za optimiranje smo uporabili procesni sintetizer MIPSYN, v katerega smo vstavili prirejene modele procesnih enot napisane z visokim programskim jezikom GAMS. Kot glavni kriterij za ekonomsko ustreznost procesa smo določili letni dobiček, kjer smo upoštevali dohodek od prodaje etanola, ter dobilek od prodaje stranskih produktov, kot so posušenega destiliranega zrnja s topninami (DDGS), bioplina, vodika in električne energije. Analizirali smo kako vpliva nihanje cen in spreminjanje kapacitete na letni dobiček. Ugotavljali smo katera tehnologija oz. kombinacija tehnologij je ustrezna z ozirom na razpoložljivost surovin v Sloveniji. Rezultati kažejo, da so vsi procesi predvsem odvisni od cene surovin in prodajne cene bioetanola. Pri procesih kjer smo lahko uporabili cenejše lignocelulozne surovine, je dobiček večji, strošek na kilogram bioetanola pa manjši. Ugotovili smo, da s procesom suhega mletja zaradi premajhnih razpoložljivosti surovin in poseganja v prehrambno verigo ni možno donosno proizvajati bioetanola.
Ključne besede: bioetanol, optimiranje, proces suhega mletja, uplinjanje, katalitska sinteza, fermentacija
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 267; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

10.
Razgradnja lignoceluloznega materiala trdnih organskih odpadkov z glivo Pleurotus ostreatus pred procesom anaerobne fermentacije v trdnem stanju
Nataša Belšak Šel, 2015, doktorska disertacija

Opis: Omejeni viri, visoke cene in okoljski vpliv fosilnih goriv narekujejo razvoj alternativnih virov energije, med katere spada tudi proizvodnja energije iz lignocelulozne biomase. Lignocelulozna biomasa (LB) kmetijskih, vrtnih in gozdarskih ostankov se v veliki količini kopiči na regionalnem zbirnem centru za ravnanje z odpadki, kjer jo uporabijo v procesu kompostiranja. Z našo nalogo smo raziskali možnosti proizvodnje bioplina iz lokalno zbrane LB. S tem namenom smo optimirali in nadgradili proces anaerobne fermentacije LB za pridobitev biometana, obnovljivega vira energije. Izdelali smo pilotni sistem šaržnih reaktorjev s strnjenim slojem in križnim pretakanjem izcedne vode, z namenom simulacije procesa na ustrezni velikosti glede na vstopno biomaso. Pri izvedbi eksperimentov v reaktorjih na pilotnem merilu, smo glavni poudarek namenili študiji vpliva pretakanja izcedne vode med reaktorji na proizvodnjo bioplina. Rezultati tovrstnih poskusov so pokazali, da je pretakanje izcedne vode med reaktorji ključnega pomena za stabilnost procesa in povečano proizvodnjo bioplina. Raziskave kažejo, da je proizvodnjo bioplina iz LB možno povečati z učinkovito predobdelavo. Nadgradnjo procesa anaerobne fermentacije smo izvedli z biološko predobdelavo LB. In sicer smo glivo P.ostreatus gojili direktno na LB, v nadaljevanju smo za razgradnjo LB uporabili le encime glive. V laboratorijskem sistemu AMPTS smo določili biometanski potencial LB in LB preraščeni z glivo. Postopek predobdelave LB, pri katerem smo glivo gojili direktno na vzorcih LB, se je izkazal za neučinkovitega, saj je bil biometanski potencial vzorcev preraščenih z glivo mnogo nižji od biometanskega potenciala LB, ki ni bil izpostavljen nobeni predobdelavi. Naše raziskave smo nato nadaljevali v smeri gojenja glive na trdnem gojišču, sestavljenem iz pšeničnih otrobov in lignocelulozne biomase, in nato pridobivanja hidrolitičnih in oksidativnih encimov. Iz rezultatov encimskih aktivnosti smo ugotovili, da je gliva P. ostreatus, proizvedla celulitične encime v manjših količinah, medtem ko so bile lakaze, ki razgrajujejo ligninske komponente, proizvedene v velikih količinah. Glede na to, da veljajo lakaze tudi za širše industrijsko zanimive encime, smo z optimizacijo po Taguchi metodi raziskovali vpliv sestave gojišča na produktivnost lakaz. Optimizacija gojišča s Taguchi ortogonalno matriko L18 (21 × 37) se je izkazala za uspešno metodo, s katero smo pridobili podatke za sestavo gojišča na katerem izloči gliva P. ostreatus največ lakaz. Za primerjavo učinkovitosti razgradnje LB z encimskim ekstraktom, pridobljenim iz gojišč P. ostreatus, smo uporabili dva komercialna encima. Rezultati so pokazali, da je bil encimski ekstrakt učinkovit pri razgradnji LB, kakor tudi pri razgradnji trdnega ostanka po fermentaciji.
Ključne besede: lignocelulozna biomasa, anaerobna fermentacija, lignocelulozni encimi, Pleurotus ostreatus, encimska hidroliza
Objavljeno: 07.01.2016; Ogledov: 719; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici