| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Transparentnost v davčnih zadevah
Katarina Žnidaršič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga analizira razvoj mednarodnega sodelovanja davčnih organov pri izmenjavi informacij. Tradicionalno so bile določbe o izmenjavi informacij zgolj postranske v pogodbah o izogibanju dvojnem obdavčevanju. Izmenjava informacij je bila močno omejena tudi bančno skrivnostjo. Ta ovira je bila odpravljena v 2009, ko se je začelo novo obdobje sodelovanja, ki poudarja transparentnost v davčnih zadevah. Nova paradigma davčne transparentnosti poudarja nujnost sodelovanja med davčnimi organi ne samo z vidika odprave dvojne obdavčitve, ampak predvsem z vidika preprečevanja dvojne neobdavčitve in zagotavljanja pravične obdavčitve. Možnosti odprave dvojne obdavčitve so namreč odprle vrata mednarodnim skupinam podjetjem, ki uporabljajo povsem legalne možnosti davčnega planiranja. Te po eni strani izkrivljajo konkurenčnost, saj podjetja, ki ne poslujejo v več jurisdikcijah te možnosti nimajo, po drugi strani pa škodujejo državam, saj neupravičeno zmanjšujejo davčne prihodke. Cilj povečane transparentnosti je razkrivanje podatkov o poslovanju in davčnem optimiziranju vsem zainteresiranim in udeleženim davčnim organom z namenom zagotovitve ponovnega poenotenja kraja ustvarjanja dodane vrednosti in kraja obdavčitve. Po odpravi bančne skrivnosti so se prvi premiki v smer transparentnosti zgodili na področju razkrivanja informacij o finančnih računih davčnih zavezancev. Avtomatična izmenjava pa se širi na vsa področja neposredne obdavčitve. EU zakonodaja že predvideva izmenjavo podatkov o dohodkih iz zaposlitve in plačil direktorjev, produktih življenjskih zavarovanj, pokojninah ter lastništvu nepremičnin in iz njih izhajajočih dohodkov. V kratkem bo implementirana razširjena izmenjava finančnih podatkov ter izmenjava informacij o davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih. S tem pa delo se zdaleč ni končano. Za zagotovitev uspešnosti celotnega projekta pa je potrebno vsaj se ustrezno implementirati poročanje po državah, ki bo razkrivalo korporacijske strukture. Izmenjava informacij sama po sebi pa nima dodane vrednosti, če ne bo ustrezno uporabljena s strani davčnih organov. Avtomatična izmenjava ima lahko velik preventivni učinek na ravnanje davčnih zavezancev, vendar samo, če dejansko njihovo sporno ravnanje privede do posledic na nivoju obdavčitve. Kljub skoraj končanem ciklusu implementacije nove paradigme transparentnosti, to je implementacije na zakonodajnem nivoju, pa se konkretno delo šele začenja. Davčni organi so tradicionalno usmerjeni vase, v svoje nabore podatkov s katerimi zagotavljajo obdavčenje. Z globalizacijo poslovanja podjetij pa se morajo prilagoditi tudi davčni organi. Potrebna bo sprememba razmišljanja in ravnanja, saj ima praktično vsaka odločitev čezmejne učinke, ki jih je potrebno priznati in ustrezno sporočiti zadevnim tujim davčnim organom. Po drugi strani pa bo potrebno prejete informacije ustrezno obdelati in vključiti v procese preiskovanja in odločanja davčnih organov. Ker je praktično delo šele na zadetkov analiza učinkov se ni mogoča, potrebno pa je opozoriti na bolj ali manj skrite izzive s katerimi se bodo morali davčni organi soočiti v prihodnjih letih, da bo implementacija novih zakonodajnih rešitev prinesla ustrezne rezultate.
Ključne besede: davčno pravo, davčna transparentnost, OECD, EU, BEPS, CRS, FATCA, CBCR, Obrestna direktiva, administrativno sodelovanje, implementacija, izmenjava informacij, avtomatična izmenjava
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 770; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

2.
FATCA, OECD CRS IN DAC2 KOT ODGOVOR NA DAVČNE UTAJE
Ana Pristolič, 2016, magistrsko delo

Opis: V nalogi so predstavljena nova orodja v boju proti mednarodnim davčnim utajam, ki temeljijo na avtomatični izmenjavi podatkov: FATCA zakonodaja (Foreign Account Tax Compliance Act), uveljavljena s strani ZDA, OECD Enotni standard poročanja (Common Reporting Standard) in DAC2, evropska direktiva, ki OECD CRS vnaša v evropski pravni red. Izmenjava podatkov med pristojnimi organi različnih držav je do sprejema obravnavanih predpisov praviloma potekala na podlagi zahtev v povezavi s konkretnim davčnim zavezancem. Z novimi instrumenti se izmenjava razširja na avtomatično izmenjavo podatkov v zvezi s finančnimi računi. Boj proti davčnim utajam je možen le z učinkovitim sodelovanjem davčnih organov, ki je lahko uspešen zgolj s poenotenim in avtomatiziranim sistemom za izmenjavo podatkov. Posebna pozornost je namenjena obveznostim, ki jih navedeni predpisi prinašajo slovenskim finančnim institucijam. Finančne institucije so dolžne izvajati postopke dolžne skrbnosti za opredelitev finančnih računov in njihovih imetnikov ter določene podatke o davčnih zavezancih nerezidentih poročati pristojnemu organu. V zaključku naloge je predstavljena primerjava sistemov, posledice njihove uvedbe in dileme, ki se v zvezi z njimi pojavljajo. Omenjeni so tudi novi koraki pri boju proti čezmejnim davčnim utajam. Naloga obravnava pomembno in aktualno problematiko, ki ne vpliva samo na poslovanje finančnih institucij, temveč tudi davčne zavezance in pristojne organe ter premika meje pri izmenjavi informacij med davčnimi organi v boju proti davčnim utajam.
Ključne besede: FATCA, Foreign Account Tax Compliance Act, IGA, Intergovernmental Agreement, OECD CRS, Standard avtomatične izmenjave podatkov o finančnih računih, Enotni standard poročanja, Common Reporting Standard, DAC2, Direktiva o upravnem sodelovanju, AEOI, avtomatična izmenjava podatkov, čezmejne (mednarodne) davčne utaje, postopki dolžne skrbnosti, finančni račun, finančna institucija
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 980; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

3.
Preprečevanje čezmejnih davčnih utaj pri zavarovalnih poslih
Lucija-Lučka Skok, 2016, magistrsko delo

Opis: Preprečevanje čezmejnih davčnih utaj je pomembno tako z vidika zaščite nacionalnih proračunskih prihodkov kot tudi zaupanja državljanov v poštenost in učinkovitost davčnih sistemov. Usklajen pristop na ravni EU in drugih držav lahko okrepi skupna prizadevanja v boju proti čezmejnim davčnim utajam ter spodbudi visoke standarde davčnega upravljanja na globalni ravni. Za ta namen je ključna tudi učinkovita izmenjava podatkov za davčne namene med posameznimi državami, pri kateri je, poleg izmenjave na zahtevo davčnega organa in spontane izmenjave, še posebej pomembna postaja avtomatična izmenjava davčnih podatkov. Po večletnih prizadevanjih so bili vzpostavljeni določeni sistemi – t. i. ameriški sistem FATCA, na njem temelječ sistem OECD CRS, implementiran tudi v EU v Direktivi Sveta 2014/107/EU z dne 9. 12. 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja –, ki naj bi prek avtomatične izmenjave podatkov omogočili še učinkovitejši nadzor nad premoženjem, ki ga imajo davčni zavezanci neposredno ali posredno prek svojih podjetij naloženega izven države svojega rezidentstva in ga upravljajo prek finančnih institucij, tudi zavarovalnic. Določeni zavarovalni posli so po svoji pravni naravi zaradi možnosti vključevanja naložbenih komponent lahko tvegani za morebitne čezmejne davčne utaje in zapadejo pod obravnavo navedenih sistemov. To so zavarovalni posli iz zavarovalne skupine življenjskih zavarovanj, ki vključujejo naložbene komponente oziroma zavarovalne pogodbe z vključeno odkupno vrednostjo in pogodbe rentnih zavarovanj. V 2. poglavju naloge je natančneje obravnavano področje vrst zavarovalnih poslov, glede na slovensko zakonodajo tveganih z vidika čezmejnega davčnega utajevanja, v 3. poglavju naloge pa ključnih sistemov avtomatične izmenjave podatkov na področju ugotavljanja in preprečevanja čezmejnih davčnih utaj v zavarovalništvu, implementiranih tudi v slovenski pravni red. Z implementacijo omenjenih sistemov v Zakonu o davčnem postopku so se na raven slovenskih zavarovalnic in zavarovalniških skupin prenesli ukrepi odkrivanja morebitnih čezmejnih davčnih utaj, in sicer prek opravljanja obveznih skrbnih pregledov strank v vseh fazah poslovanja (v postopku sklepanja zavarovalnih pogodb, sprememb zavarovalnih pogodb in pred izplačili na podlagi zavarovalnih pogodb), identificiranja tujih davčnih rezidentov oziroma državljanov ter poročanja o tem davčnemu organu. Davčni organ je nato tako pridobljene podatke dolžan posredovati davčnim organom teh držav. Glede na to je učinkovitost preprečevanja čezmejnih davčnih utaj pri zavarovalnih poslih v veliki meri odvisna od ustreznosti in učinkovitosti izvajanih ukrepov zavarovalnic. Prilagoditve, ki so jih bile zavarovalnice dolžne v zvezi s tem izvesti, so natančneje obravnavane v 4. poglavju naloge, vključujejo pa tako prilagoditve na novo, s tem področjem povezano zavarovalniško zakonodajo, temelječo na Solventnosti II, kot tudi prilagoditve davčne zakonodaje. Področje varstva osebnih podatkov in s tem povezana pravna problematika, obravnavana z vidika zakonitosti obdelovanja osebnih podatkov strank zavarovalnice za namen nadaljnjega poročanja davčnemu organu, je ustrezno urejena. Veljaven Zakon o davčnem postopku vsebuje ustrezne pravne podlage za uporabo osebnih podatkov strank zavarovalnice ter določenih kategorij oseb za davčne namene. V prihodnosti pa bo za zagotavljanje varstva pravic davčnih zavezancev po moji oceni potrebno oblikovati dodatne enotne standarde oziroma usmeritve na področju vprašanj, kot so, ali ne pripada davčnemu zavezancu pravica do pridobitve obvestila o poročanih podatkih, kam se jih poroča, skupaj s pojasnilom o poslovni naravi poročanega t. i. računa in njegovi opredelitvi v sistemu avtomatične izmenjave podatkov. Iz opravljene analize ustreznosti vzpostavitve sistemov nadzora za namen minimiziranja tveganj čezmejnega davčnega utajevanja obravnavane v tč. 4.2.3 naloge, ki je zajem
Ključne besede: zavarovalni posli, čezmejne davčne utaje, življenjska zavarovanja, FATCA, CRS, avtomatična izmenjava podatkov
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 735; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1020,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici