| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NALOGE EVROPSKE CENTRALNE BANKE IN NACIONALNIH BANK V EVROSISTEMU
Simona Lampret, 2010, diplomsko delo

Opis: Združevanje Evrope, ki se je pričelo leta 1951, je svoj razvoj nadgrajevalo iz leta v leto. Velik korak so takratne države članice EU naredile leta 1990, ko se je s prvo fazo začelo ustvarjanje Ekonomske in monetarne unije — EMU. Brez razvoja EMU, tudi Evrosistem ne bi obstajal, saj tretja faza EMU sloni prav na osnovi skupne denarne valute — evru in s tem tudi na izvajanju skupne denarne politike, za katero je odgovorna ECB. Zato je v drugem poglavju diplomske naloge na kratko opisana pot od začetka združevanja evropskih držav in ustvarjanja EMU, vse do danes, ko imamo v EU (i) Evropski sistem centralnih bank (ECSB), v katerem so vse NCB držav EU z ECB na čelu in (ii) Evrosistem, ki predstavlja centralnobančni sistem, v katerem so NCB držav članic EU, ki so uvedle evro ter »srce« sistema — ECB. Podrobneje so pregledani cilji in naloge, ter strategije in taktike doseganja teh zastavljenih ciljev in izpolnjevanja dotičnih nalog. Poglavitni cilj Evrosistema je ohranjanje stabilnosti cen, ki pa ga Evrosistem izpolnjuje predvsem z opredelitvijo in izvajanjem denarne politike evroobmočja. Evrosistem je centralnobančni sistem, ki upošteva načelo decentralizacije. V tretjem poglavju je tako predstavljena delitev dela v Evrosistemu. Vse NCB držav evroobmočja so vključene v ta sistem, kamor vsaka posamezna NCB prispeva svoj delež pri izpolnjevanju ciljev in nalog Evrosistema. Vendar za vse NCB Evrosistema veljajo enaka pravila in zakoni, ki jih določajo Pogodba EU, Statut ESCB/ECB in drugi predpisi, smernice in sklepi. Prav tako vse NCB Evrosistema vodi in nadzoruje ECB, ki postavlja pravila, sprejema strateške odločitve in NCB narekuje delovanje v skladu z doseganjem poglavitnega cilja Evrosistema. V četrtem poglavju so obravnavane finančne prilagoditve NCB ob vstopu v Evrosistem. Za vse NCB veljajo enaka pravila, ki pa se z dogovori in odobritvijo ECB od države do države nekoliko prilagajajo, vendar samo, če ima posamezna država članica, ki je vstopila v evroobmočje zares utemeljene razloge. BS se je tako kot ostale NCB, ki so vstopile v Evrosistem, morala finančno prilagoditi zahtevam ECB. Vsi izračuni, količine in odstotki, ki so jih NCB dolžne vplačati ali prejeti, temeljijo na izračunanem kapitalskem ključu, ki je drugačen in edinstven za vsako NCB ESCB posebej. Kapitalski ključ se namreč prilagaja vsakih pet let ali, ko se nova država pridruži EU, zato se izračunava za vsako NCB EU. Kapitalski ključ določa tudi količino in obseg izdaje evrobankovcev in kovancev, ki jih lahko izda posamezna NCB Evrosistema.
Ključne besede: Evrosistem, Evropska centralna banka, nacionalne centralne banke evroobmočja, centralnobančni sistem, načelo decentralizacije, monetarna politika, evro, kapitalski ključ, sodelovanje, organi odločanja ECB, Statut ESCB/ECB, Banka Slovenije
Objavljeno: 04.08.2010; Ogledov: 2085; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (791,63 KB)

2.
SLOVENSKA FINANČNA ZAVAROVANJA V EVROSISTEMU
Petra Vesel, 2012, diplomsko delo

Opis: Kot odraz implementacije Direktive 2002/47/ES imamo v Sloveniji Zakon o finančnih zavarovanjih že vse od leta 2004. Namen direktive je bil ustvariti enoten pravni okvir finančnega zavarovanja v Evropski uniji in odpraviti formalne ovire, kar naj bi vodilo v povezan in učinkovit finančni trg. Glede na smernice Direktive 2002/47/ES je obstoječi zakon zagotavljal sklepanje finančnih zavarovanj s pomočjo finančnih instrumentov in gotovine pri zavarovanjih vseh vrst transakcij na kapitalskih trgih. Zaradi gospodarske krize in kreditnega krča je bila sprejeta Direktiva 2009/44/ES, ki širi predmet oziroma seznam sredstev finančnih zavarovanj na bančna posojila. Torej denarne terjatve, ki izhajajo iz kreditne pogodbe. Finančno zavarovanje je prenos finančnega instrumenta, gotovine ali bančnega posojila v zavarovanje ali zastavna pravica na finančnem instrumentu, gotovini ali bančnem posojilu. Glavni cilj Direktive 2009/44/ES je olajšati dostop do finančnih sredstev, znižati stroške obratnega kapitala in znižati stroške posojilojemalcem. Potrebno je bilo olajšati in odpraviti nacionalne ovire pri ustanavljanju tovrstnih finančnih zavarovanj, ter poenotiti pravila za poslovanje med centralnimi bankami, s čimer bo spodbujena čezmejna uporaba teh zavarovanj.
Ključne besede: finančna zavarovanja, Zakon o finančnih zavarovanjih (ZFZ), Direktiva 2002/47/ES, Direktiva 2009/44/ES, finančno premoženje, bančno posojilo, Evrosistem.
Objavljeno: 04.04.2012; Ogledov: 2239; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (865,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici