| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PROGRAMI AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA V OKVIRU EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA - PRIMER UPORABE V PODJETJU ETI ELEKTROELEMENT, D.D. IZLAKE
Tatjana Gošte, 2009, diplomsko delo

Opis: Za uresničevanje poslovnih ciljev mora kadrovska služba aktivno sodelovati pri oblikovanju strategije podjetja, pri čemer ima načrtovanje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih zelo pomembno vlogo pri realizaciji kadrovske strategije. Kadrovska funkcija mora biti dobro in organsko povezana z ostalimi poslovnimi funkcijami v podjetju. Diplomsko delo opisuje uporabo programa aktivne politike zaposlovanja v okviru Evropskega socialnega sklada, in sicer v podjetju ETI Elektroelement d.d.d Izlake. Predstavlja obseg in strukturo izobraževanja in usposabljanja delavcev v letih 2004 do 2007 in rezultate programa. Na osnovi podatkov iz kadrovske evidence podjetja ter ankete med udeleženci programov izobraževanja in usposabljanja smo preverjali veljavnost dveh hipotez, posebej smo opravili tudi vsebinsko analizo programov usposabljanja.
Ključne besede: Evropska unija Evropski socialni sklad zaposlovanje EURES izobraževanje
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 1645; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (517,43 KB)

3.
VPLIVI AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA NA BREZPOSELNOST S POUDARKOM NA PROGRAMU USPOSABLJANJA
Dragica Miličević, 2009, diplomsko delo

Opis: Aktivna politika zaposlovanja je sklop ciljno usmerjenih ukrepov in programov, ki se odvijajo na trgu dela z namenom ustvarjanja dodatnih delovnih možnosti in omejitve brezposelnosti. Njen glavni namen je vzpodbujanje brezposelnih oseb k njihovemu aktivnejšemu iskanju in vključevanju v novo zaposlitev. Iz razčlenitve programov in ukrepov aktivne politike zaposlovanja je razvidno, da je za brezposelne na voljo veliko različic, ki so prilagojene njihovim potrebam. Med programi aktivne politike zaposlovanja so ključnega pomena programi izobraževanja in usposabljanja na delovnem mestu, saj z njimi brezposelne osebe pridobivajo nova znanja in spretnosti ter tako povečajo svojo možnost za kasnejšo zaposlitev.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja, Evropski socialni sklad, Zavod za zaposlovanje.
Objavljeno: 08.06.2010; Ogledov: 1681; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

4.
MODEL PRIDOBIVANJA FINANČNIH SREDSTEV SLOVENSKIH PODJETIJ IZ SKLADOV EVROPSKE UNIJE
Saša Sveršina, 2010, specialistično delo

Opis: Številna evropska podjetja, zlasti mikro, mala in srednje velika podjetja, se soočajo s posebnimi težavami pri dostopu do financiranja. To ne ogroža samo razvoja podjetij, temveč pogosto predstavlja oviro že za njihovo ustanovitev. Zato je nujno, da se podjetjem zagotovi privlačno finančno okolje z namenom pospeševanja podjetništva in s tem rasti v Evropi. Evropska unija se je prav iz tega vzroka resno lotila tega izziva in razvila številne različne oblike finančne pomoči za tovrstna podjetja.V nalogi smo razjasnili možnosti, ki jih ponuja Evropska unija za financiranje podjetij, zahtevane postopke in oblike pomoči, ki jih imajo podjetja na voljo v procesu pridobivanja sredstev iz skladov Evropske unije. V empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo raziskave ugotavljali, kako uspešna so slovenska podjetja pri črpanju sredstev iz skladov Evropske unije.
Ključne besede: Mikro, mala in srednje velika podjetja (MMSP), Evropska unija (EU), skladi Evropske unije, črpanje sredstev iz skladov Evropske unije, strukturni skladi, Evropski socialni sklad (ESS), pobude skupnosti
Objavljeno: 19.08.2010; Ogledov: 2898; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

5.
ORGANIZACIJA AKTIVNOSTI V ZVEZI S PRIDOBITVIJO NEPOVRATNIH SREDSTEV IZ EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA
Gordana Jelenko, 2011, diplomsko delo

Opis: Številna slovenska podjetja se soočajo s posebnimi težavami pri dostopu financiranja. To seveda ogroža razvoj posameznih podjetij. Nujno je, da se zagotovi podjetjem tako privlačno finančno okolje z namenom pospeševanja podjetništva kakor tudi dostopnost in poenostavljenost vse dokumentacije, pogojev in meril za vključevanje podjetij v posamezne projekte in črpanje virov financiranja evropskih skladov. Evropska unija se je prav iz tega vzroka resno lotila tega izziva in razvila številne različne oblike finančne pomoči za tovrstna podjetja. Vendar se pogosto zatakne pri slovenskih izvajalcih te politike – finančne podpore, saj z zaostrovanjem kriterijev, nejasnimi in nesmiselno postavljenimi pogoji onemogočajo optimalno in racionalno realizacijo posameznih projektov v podjetjih. V teoretičnem delu naloge smo razjasnili možnosti, ki jih ponuja Evropska unija za financiranje podjetij, zahtevane postopke in oblike pomoči, ki jih imajo podjetja na voljo v procesu pridobivanja sredstev iz skladov Evropske unije. Prav tako so predstavljene slovenske institucije, ki razpisujejo ta sredstva ter postavljajo kriterije, pogoje in merila za udeležbo v projektih sofinanciranja. V empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo raziskave ugotavljali na kakšne ovire je naletelo podjetje Asistent, d. o. o., pri organizaciji svojega projekta, ki ga je kot podjetje – prijavitelj skušalo realizirati v skladu z odobrenimi resursi, ki so bili navedeni v razpisni dokumentaciji. Rezultati anketiranja so pokazali, da so zaposleni v podjetju, ki niso bili formalno člani projektne skupine, opravljali večino dela, ki naj bi ga praviloma realizirali člani interdisciplinarne skupine. Vendar jih zaradi prenizke stopnje izobrazbe podjetje ni moglo imenovati v razpisno dokumentacijo. Kljub temu pa je Javni razpis vplival na večino zaposlenih v podjetju, da so začeli intenzivno razmišljati in se tudi vključevati v različne oblike izobraževanja, z namenom pridobitve višje stopnje izobrazbe, specialističnega naziva ali znanja tujih jezikov.
Ključne besede: Mikro, mala in srednje velika podjetja (MMSP), Evropska unija (EU), skladi Evropske unije, črpanje sredstev iz skladov Evropske unije, strukturni skladi, Evropski socialni sklad (ESS), pobude skupnosti.
Objavljeno: 21.12.2011; Ogledov: 1832; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (907,63 KB)

6.
VLOGA EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA V ČASU GOSPODARSKE KRIZE NA PRIMERU IZBRANIH DRŽAV - IRSKA IN SLOVENIJA
Zala Ranc, 2013, magistrsko delo

Opis: Gospodarska kriza je na trgu dela pustila resne posledice, s katerimi se soočamo še danes. Visoka brezposelnost je postala eden od ključnih izzivov v skoraj vseh članicah Evropske unije. Evropski socialni sklad predstavlja za države članice pomemben vir finančnih sredstev, ki jih namenjajo za ukrepe v boju proti brezposelnosti. Z magistrskim delom smo predstavili vlogo Evropskega socialnega sklada v času gospodarske krize v izbranih državah – na Irskem in v Sloveniji. Raziskali smo aktualne trende v gospodarstvu in posledice, ki jih je negativna gospodarska rast pustila na trgu dela. Za lažje razumevanje črpanja evropskih sredstev smo predstavili delovanje kohezijske politike in Evropskega socialnega sklada. Ker nas je zanimalo, ali sta Irska in Slovenija sredstva sklada usmerili v učinkovite programe, smo preučili že izvedene raziskave tujih avtorjev, v povezavi z učinkovitostjo ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Podrobno smo predstavili operativna programa obeh držav; preučili, v katere prednostne usmeritve sta državi usmerili sredstva; kakšne programe in projekte v okviru operativnih programov izvajata državi v programskem obdobju 2007–2013 ter koliko finančnih sredstev sta uspeli počrpati. Raziskali smo, kako so države prilagodile izvajanje operativnega programa gospodarskim razmeram in kako je črpanje sredstev želela pospešiti Evropska komisija. Z raziskavo smo preverili hipotezo, ali sta Irska in Slovenija sredstva sklada usmerili v učinkovite programe in pri tem ugotovili, da zaradi kombinacije različnih ukrepov, ki sta jih izvajali državi, tako učinkovitih in neučinkovitih, hipoteze ne moremo ovreči in ne potrditi.
Ključne besede: Evropski socialni sklad, kohezijska politika, trg dela, Irska, Slovenija
Objavljeno: 14.10.2013; Ogledov: 1670; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

7.
VODENJE PORABE EU SREDSTEV V RS
Milena Medenjak, 2013, diplomsko delo

Opis: Slovenija si je z vstopom v Evropsko unijo leta 2004 pridobila pravico do črpanja sredstev iz Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada Evropske unije. V času finančnih pogajanj si je Slovenija zastavila dva cilja, to je zmanjševanje razvojnega zaostanka Slovenije za povprečjem EU; ter, da sporazum ne sme poslabšati javno-finančnega položaja Slovenije. Velike ekonomske in socialne razlike ovirajo trajnostni razvoj Evropske unije kot celote, zato so za zmanjševanje le teh zaslužni Strukturni skladi EU in Kohezijski sklad. Le ti prispevajo k napredku posameznih regij in države. Tega se države in tudi ljudje vedno bolj zavedamo. S projekti, ki so sofinancirani prav iz teh skladov, lahko gradimo na gospodarski in ekonomski rasti, hkrati pa peljemo Slovenijo vse bližje evropskemu povprečju. Kohezijska politika ima v Sloveniji prav tako velik pomen, saj teži k enemu samemu cilju- enakomerni razvitosti svojega ozemlja. Že od svojega vstopa, pa vse skozi programska obdobja 2004-2006 in 2007-2013 temelji na načelu solidarnosti, zmanjšuje ekonomska in socialna neskladja ter vpliva na uravnotežen razvoj Evropske unije kot celote. Svojo uspešnost so na razpisih EU potrdile tudi slovenske občinske uprave, ki so s pomočjo anketnega vprašalnika predstavile, da so kljub zahtevni dokumentaciji in kratkim časovnim obdobjem sposobne izpeljati projekte, ki so tudi do 85% sofinancirani s strani Evropske unije, ter s tem ustvarjati v prid lastnih regij kot tudi Slovenije same.
Ključne besede: Evropska unija, kohezijska politika, strukturni skladi, Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, evropski proračun, evropski razpisi.
Objavljeno: 30.10.2013; Ogledov: 1662; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (758,51 KB)

8.
POMEN IN UČINKOVITOST UKREPOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA PRI BREZPOSELNOSTI MLADIH NA PRIMERU SLOVENIJE IN BALTSKIH DRŽAV
Polona Koprivc, 2014, magistrsko delo

Opis: Svetovno gospodarstvo beleži v zadnjih petih letih slabše ekonomske rezultate, kar ima za posledico na trgu dela, tudi slabše zaposlitvene možnosti svojih udeležencev in s tem višjo stopnjo brezposelnosti. Zlasti mladi postajajo prioritetna starostna skupina, ki ji je treba nameniti dodatno pozornost, ukrepe in spodbude. V prvem delu magistrskega dela smo opredelili vrste brezposelnosti ter medsebojno primerjali trg dela v Sloveniji, Evropski uniji in baltskih državah. Podrobneje smo predstavili, na podlagi evidence registrirano brezposelnih oseb pri nacionalnem Zavodu za zaposlovanje in na podlagi ankete o delovni sili, empirične podatke za mlade brezposelne, stare od 15 do 24 let. Kot je znano, se razvitost trga delovne sile med državami precej razlikuje, saj imajo nekatere države dobro razvite mehanizme, s katerimi uspešno uravnavajo odstopanja med ponudbo in povpraševanjem na samem trgu dela, kar se odraža v nižji stopnji brezposelnosti. Države, ki imajo resne gospodarske, politične in druge težave ter namenjajo ukrepom zaposlovanja premalo pozornosti, pa beležijo visoke stopnje brezposelnosti. Osrednji raziskovalni problem je vezan na stopnjo brezposelnosti mladih v Sloveniji in baltskih državah, zato smo v tem delu podrobneje primerjali empirične podatke glede na delovno aktivnost in stopnjo brezposelnosti. V nadaljevanju smo se osredotočili na pomen aktivne politike zaposlovanja, ki je ena najpomembnejših programskih politik, tako na nacionalnem kakor tudi na evropskem trgu dela. Najprej smo prikazali njen razvoj skozi posamezna časovna obdobja, kjer smo poudarili ključne prioritete, ki so bile v tem času izpostavljene, nato pa smo predstavili njen osnovni namen in cilje, ki jim skuša v posameznem programskem obdobju slediti. Slovenija si je za preteklo obravnavano obdobje, tj. od leta 2007 do 2013 zastavila nekaj pomembnih prioritet, ki pa jih zaradi slabših ekonomskih gibanj, ni uspela realizirati, kar se odraža iz leta v leto z višjo stopnjo brezposelnosti, zlasti mladih. Vezano na aktivno politiko zaposlovanja, smo v nadaljevanju izpostavili ukrepe, s katerimi Slovenija in baltske države skušajo slediti pozitivnim tendencam na trgu dela in tako odpravljati neskladje med ponudbo in povpraševanjem po zaposlovanju. Glede na to, da je naš osrednji raziskovalni problem vezan na pomen in učinkovitost ukrepov aktivne politike zaposlovanja pri brezposelnosti mladih, smo v zadnjem delu izpostavili ključne reformne ukrepe, s katerimi skuša Evropska unija zmanjšati stopnjo brezposelnosti mladih. Izpostavili smo ukrep Jamstvo za mlade, ki je namenjen mladim, da v roku štirih mesecev po nastopu brezposelnosti, dobijo možnost dodatnega izobraževanja, pripravništva, vajeništva ali ponudbo za delo. Konkretneje pa smo predstavili ukrepe baltskih držav, s katerimi so od leta 2010, ko so dosegale nadpovprečne stopnje brezposelnosti mladih, uspele obvladati brezposelnost, tako da se sedaj brezposelnost mladih v baltskih državah giblje na nivoju povprečja Evropske unije. Na podlagi raziskave baltskega trga smo podali predloge za zmanjšanje brezposelnosti mladih v Sloveniji.
Ključne besede: trg dela, brezposelnost mladih, aktivna politika zaposlovanja, Jamstvo za mlade, Evropski socialni sklad, analiza izvajanja ukrepov.
Objavljeno: 07.08.2014; Ogledov: 1631; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

9.
UČINKOVITOST PROGRAMA USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU Z VIDIKA DEMOGRAFSKIH DEJAVNIKOV
Lea Dragar, 2016, magistrsko delo

Opis: Z vstopom v EU si je Slovenija pridobila pravice do črpanja kohezijskih sredstev, sredstev strukturnih skladov in kohezijskega sklada, ki so namenjeni hitrejšemu razvoju manj razvitih regij EU. Proti brezposelnosti se evropska politika zaposlovanja bori tudi z ukrepi aktivne politike zaposlovanja. Program Usposabljanje na delovnem mestu je stalnica programov Aktivne politike zaposlovanja na Zavodu za zaposlovanje. Za Zavod je ključnega pomena Evropski socialni sklad. V magistrski nalogi smo analizirali, kako na učinkovitost programa Usposabljanje na delovnem mestu (ki jo merimo z izhodi v zaposlitev 12 mesecev po koncu usposabljanja) vplivajo demografski dejavniki, kot so spol, starost in izobrazba. S pomočjo t-testa, Mann-Whitneyevega testa ter ANOVE in Kruskal-Wallisovega testa smo ugotovili, da se učinkovitost programa razlikuje glede na stopnjo izobrazbe, medtem ko se razlike v učinkovitosti programa niso pokazale pri spolu in starosti.
Ključne besede: Evropski socialni sklad – ESS, brezposelnost, programi Aktivne politike zaposlovanja, Usposabljanje na delovnem mestu, demografski dejavniki.
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 589; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

10.
ČRPANJE SREDSTEV IZ EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA –PROGRAM USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH 2011
Nina Košir, 2016, diplomsko delo

Opis: Z vstopom Slovenije v EU, je le-ta postala neto upravičenka do sredstev iz različnih evropskih skladov. Pričakovanja glede črpanja sredstev za preteklo finančno perspektivo so bila zastavljena zelo visoko. V programskih strategijah je bila narejena analiza za primer »črnega scenarija« krize in večina naštetih nevarnosti je res nastopila. Črpanje se je na določenih področjih (predvsem znotraj kohezijskega sklada) skorajda ustavilo. V pretekli finančni perspektivi je bil eden bolj učinkovitih programov program »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011«, ki je bil namenjen zaposlenim v podjetjih in jim nudil tako formalna izobraževanja, kakor tudi neformalna usposabljanja specifične narave, torej usposabljanja s katerimi se zaposleni srečujejo na določenih delovnih mestih. Program je dosegel svoje cilje in pričakovanja, ki so večja konkurenčnost zaposlenih in posledično večje možnosti za nadaljnjo zaposlitev v primeru izgube delovnega mesta ter večja vključenost zaposlenih v najrazličnejša usposabljanja. Prav tako je program vključeval najrazličnejše ranljive skupine in posebno pozornost posvetil vzpostavitvi enaki vključenosti med moškimi in ženskami ter področju pravične porazdelitve sredstev glede na regije v Sloveniji.
Ključne besede: kohezijski sklad, evropski socialni sklad, usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011, nova finančna perspektiva 2014-2020
Objavljeno: 02.06.2016; Ogledov: 312; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici