| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vlaganja v raziskave in razvoj kot dejavnik produktivnosti in gospodarske rasti v Evropski uniji
Andreja Nekrep, 2016, magistrsko delo

Opis: Desetletja gospodarskega zaostajanja Evropske unije (EU) za vodilnimi svetovnimi gospodarstvi, kot so Združene države Amerike (ZDA) in Japonska, so v ospredje političnih in ekonomskih razprav v EU postavili vprašanje, kako povečati produktivnost in gospodarsko rast. V magistrski nalogi smo se osredotočili na vlaganja v raziskave in razvoj kot dejavnik produktivnosti in gospodarske rasti. Skozi zgodovino ekonomske teorije najdemo več teoretičnih in empiričnih prispevkov različnih avtorjev, ki so proučevali povezanost vlaganj v raziskave in razvoj s produktivnostjo in gospodarsko rastjo. V skladu s tremi prevladujočimi smermi v sodobni teoriji rasti od sredine dvajsetega stoletja naprej smo v nalogi predstavili in izpeljali Solow-Swanov neoklasični model, ki pojasnjuje dolgoročno gospodarsko rast z eksogeno določenim tehnološkim napredkom. V skupini endogenih modelov gospodarske rasti, ki so poskušali tehnološki napredek endogenizirati, smo predstavili model učenja z delom in prelivanjem znanja, model z naraščajočo raznovrstnostjo proizvodov in model kakovostne lestvice. Stična točka predstavljenih modelov endogene rasti je, da pojmujejo novo znanje, ki se pojavlja v procesu proizvodnje preko učenja z delom, prelivanjem znanja, v procesu nastajanja novih tipov proizvodov, procesov, organizacije ipd. ali kakovostnih izboljšav le-teh, in je neločljivo povezano z dejavnostjo raziskav, razvoja in inovacij, kot pomemben dejavnik rasti produktivnosti oz. gospodarske rasti. Prispevki tretje usmeritve, ki smo jo predstavili v magistrski nalogi, za razliko od navedenih poudarjajo pomen neekonomskih dejavnikov za gospodarsko rast (npr. nova institucionalna ekonomika, koncept nacionalnih inovacijskih sistemov). Temelječ na predstavljenih teoretičnih izhodiščih EU namenja vlaganjem v raziskave in razvoj osrednje mesto v svojih ključnih strateških dokumentih. Cilj doseči vlaganja v raziskave in razvoj v obsegu 3 % BDP EU si je zastavila že v lizbonski strategiji v letu 2000 in ga kot osrednji cilj ohranila tudi v novi strategiji Evropa 2020 in vodilni pobudi Uniji inovacij. Vendar samo povečanje investicij v raziskave in razvoj še ne zagotavlja učinkovitosti raziskovalne dejavnosti. Pregled dosedanjega razvoja upravljanja raziskovalne dejavnosti od začetkov Evropske skupnosti v 50-ih letih prejšnjega stoletja, ko so se pričeli gospodarski in politični integracijski tokovi v Evropi, do danes, in pregled najpomembnejših strateških dokumentov, ki predvidevajo njen nadaljnji razvoj, je pokazal, da je vodenje skupne, učinkovite raziskovalne politike EU ključnega pomena za doseganje večje produktivnosti in gospodarske rasti. V tem okviru je EU dodelila posebno vlogo uresničevanju Evropskega raziskovalnega prostora, notranjega trga znanja in raziskav, ki vključuje vsa relevantna področja raziskovalne politike EU od vzpostavitve učinkovitih in povezanih nacionalnih raziskovalnih sistemov, skupnega usmerjanja in izvajanja raziskav za reševanje ključnih izzivov evropske družbe, odprtega trga dela za raziskovalce, izgradnje raziskovalne infrastrukture evropskega pomena, prostega kroženja znanja in odprtega dostopa do znanstvenih spoznanj ter pospeševanja mednarodnega raziskovalnega sodelovanja. V empiričnem delu naloge smo na izbranih podatkih za države članice EU v obdobju 1995-2013 potrdili povezanost izdatkov za raziskave in razvoj, izraženih v % BDP, s produktivnostjo, izraženo na uro opravljenega dela. Ugotovili smo povezanost med spremenljivkama oblike konkavne parabole ter na obravnavanih podatkih določili vrednost vlaganj v raziskave in razvoj (v % BDP) (2,85 % BDP EU), ki maksimizira produktivnost (na uro opravljenega dela). Ob tem se zdi cilj o vlaganjih v raziskave in razvoj v obsegu 3 % BDP, ki si ga je zastavila EU s časovnico uresničitve do leta 2020, v podporo doseganju maksimalne ravni produktivnosti v EU.
Ključne besede: vlaganja v raziskave in razvoj, produktivnost, gospodarska rast, raziskovalna politika EU, Unija inovacij, Evropski raziskovalni prostor, okvirni programi EU
Objavljeno v DKUM: 07.07.2016; Ogledov: 2229; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

2.
7. OKVIRNI PROGRAM EVROPSKE UNIJE IN FINANČNE SPODBUDE ZA MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA
Nataša Biadov, 2010, diplomsko delo

Opis: Mala in srednje velika podjetja imajo pomembno vlogo tako v slovenskem kot celotnem gospodarstvu Evropske unije. Predstavljajo kar 99 % vseh podjetij in zagotavljajo okrog 75 milijonov delovnih mest. Lahko trdimo, da je podjetništvo gonilna sila inovacij, konkurenčnosti in gospodarske rasti, s tem pa so spodbude za podporo razvoja v srednjih in malih podjetjih kot najbolj dinamičnega dela gospodarstva zelo pomembne. Tega pomena se zaveda tudi Evropska skupnost. Načinov, kako podjetja sledijo aktualnemu gospodarskemu razvoju, je veliko. Slovenskim podjetjem je zaradi njihove majhnosti težko sprejemati strateške odločitve o investicijah v raziskave in razvoj, saj je tveganje preveliko. Za Slovenijo so take spodbude in ukrepi še toliko bolj pomembni, saj po deležu malih in srednje velikih podjetjih zaostajamo za Evropo. Eden izmed manj tveganih načinov za lažje sprejemanje strateških odločitev je sodelovanje v sofinanciranih projektih Evropske unije, skozi okvirni program, program konkurenčnosti in inovacij, program EUREKA, s pridobivanjem sredstev preko strukturnih in kohezijskih skladov,… Evropska skupnost nenehno poudarja, da je potrebno okrepiti znanstvene in tehnološke temelje industrije Skupnosti ter s tem zagotoviti visoko raven konkurenčnosti na mednarodni ravni. Evropski svet je v Lizboni dne 23. in 24. marca 2000 priznal osrednjo vlogo raziskav ter s tem določil nov strateški cilj Evropske unije: postati najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne gospodarske rasti s številčnejšimi in boljšimi delovnimi mesti ter z večjo socialno kohezijo. 7. okvirni program ima pomembno vlogo pri doseganju lizbonske strategije. S tem programom želi Evropska skupnost postati vodilni svetovni raziskovalni prostor. Statistični podatki zgovorno kažejo na uspešnost Slovenije v 7. okvirnem programu tako po številu udeležencev kot višini pridobljenih sredstev. V okviru programa se izvajajo razpisi, ki so še posebej namenjeni MSP, saj so ključnega pomena za izvajanje prenovljene lizbonske strategije, gospodarsko rast in zaposlovanje. V Sloveniji obstaja kar nekaj malih in srednje velikih podjetij, ki so bila skozi okvirne programe EU uspešna in tako postala prepoznavna. Eden od takih podjetij je podjetje XLAB d.o.o, ki se zaveda potrebe po stalni inovativnosti in razvoju.
Ključne besede: mala in srednje velika podjetja – MSP, finančne spodbude Evropske Unije, 7. okvirni program, evropski raziskovalni prostor – ERA
Objavljeno v DKUM: 08.12.2010; Ogledov: 2395; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (475,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici