Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu obravnavamo prevajalska orodja, ki jih uporabljajo prevajalci v Evropskem parlamentu, jih raziskujemo in ugotavljamo, kako vplivajo na hitrost, ekonomičnost ter kakovost prevajalskega dela. Eno ključnih orodij je strojni prevajalnik eTranslation. Ta se z uporabo velikih naborov podatkov, ki temeljijo na zakonodajnih besedilih EU in parlamentarnih dokumentih, nenehno izboljšuje in posodablja. V Evropskem parlamentu, kjer razprave in zakonodajni postopki potekajo v 24-tih uradnih jezikih Evropske unije, so jezikovne tehnologije nepogrešljive pri zagotavljanju večjezične komunikacije. Prevajalci v Parlamentu uporabljajo širok nabor tehnološko naprednih prevajalskih orodij, s katerimi prispevajo k zagotavljanju učinkovitega in natančnega sporazumevanja znotraj ter zunaj parlamentarnega okolja. Kljub kakovostnemu strojnemu prevodu je bistvena vloga prevajalca, da skrbi za naknadno urejanje strojno prevedenega besedila. Slednje zajema terminološko in slogovno obdelavo, s čimer imajo sistemi strojnega prevajanja lahko težave. V delovno področje prevajalcev v Parlamentu so vključena tudi orodja za računalniško podprto prevajanje, s katerimi se povečujeta učinkovitost in doslednost prevoda. Zanimalo nas je, kako tovrstna orodja vplivajo na delo prevajalcev, saj je za Parlament značilna zahteva po kombinaciji informacijske pismenosti in mentalne prilagodljivosti, jezikovne raznolikosti, hitrosti prevajanja ter poznavanja aktualnih dogodkov. V teoretičnem delu smo opredelili vlogo prevajalca v Evropskem parlamentu, ki deluje kot medkulturni posrednik, in se osredotočili na funkcionalistični pristop v teoriji prevajanja, ki v ospredje paradigme postavlja prevajalca kot strokovnjaka ter izvedenca za določeno področje in ciljno bralstvo. Navedli smo prevajalska orodja, kot so terminološka orodja, strojno prevajanje in pomnilnik prevodov, ki so vključena v postopek prevajanja v Evropskem parlamentu ter prispevajo k učinkovitosti prevajalskega dela in koherenci besedila. V luči hitrega tehnološkega napredka na prevajalskem področju smo poleg drugih jezikovnih tehnologij, ki so na voljo prevajalcem v Evropskem parlamentu, poskušali opredeliti vlogo prevajalskega poklica v prihodnosti, saj je umetna inteligenca v zadnjem obdobju spremenila družbeni in ekonomski status prevajalca. Empirični del magistrske naloge zajema anketni vprašalnik, ki smo ga naslovili na slovenski prevajalski oddelek v Evropskem parlamentu. Z anketo smo preverili, ali prevajalci ob prevajanju zakonodajnih in nezakonodajnih besedil opravljajo tudi druge naloge, kakšne so njihove jezikovne kombinacije in kompetence, katera orodja uporabljajo in kako ta vplivajo na njihovo delo, katere druge jezikovne tehnologije uporabljajo pri svojem prevajalskem delu ter kako vidijo razvoj tovrstnega poklica v Parlamentu v prihodnje. V okviru empirične raziskave smo opravili še intervju z generalnim direktorjem generalnega direktorata za prevajanje v Evropskem parlamentu Valterjem Mavričem.
Ključne besede: prevajanje, prevajalska orodja, Evropski parlament, tehnologija, institucionalno prevajanje
Objavljeno v DKUM: 06.06.2024; Ogledov: 201; Prenosov: 43
Celotno besedilo (2,53 MB)

Opis: Evropska unija predstavlja največje svetovno gospodarstvo z največjim enotnim notranjim trgom. Skupna trgovinska politika je eno izmed prvih področij političnega sodelovanja na ravni Evropske unije, pri katerem so države članice podelile del svoje suverenosti njenim institucijam. S skupno trgovinsko politiko Evropska unija določa smernice, pri čemer pa igrajo pomembno normativno vlogo mednarodni sporazumi, ki jih ta sklepa s tretjimi državami. Evropska unija se je morala soočiti s spremenjeno strukturo in vzorci mednarodne trgovine, ki so jih prinesli novi ekonomski igralci, tehnološki dosežki in svetovna finančna kriza. Z namenom zagotovitve gospodarske rasti in delovnih mest je določila ukrepe, ki naj med drugimi omogočijo tudi večjo transparentnost, demokratičnost in legitimnost Evropske unije. Pri tem je najpomembnejšo vlogo odigrala uveljavitev Lizbonske pogodbe. Slednja je bistveno okrepila vlogo Evropskega parlamenta, med drugim tudi s povečanjem njegovega vpliva na oblikovanje skupne trgovinske politike v postopkih sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov. Problem, ki je v magistrskem delu analiziran, je vloga Evropskega parlamenta kot predstavniškega organa državljanov Evropske unije, v institucionalni verigi Evropske unije in njenega vplivanja na mednarodno trgovino. Naloga opredeljuje vlogo Evropske unije v mednarodni trgovini na podlagi osnovnih statističnih podatkov njenega delovanja in njenega vpliva v Svetovni trgovinski organizaciji. Delo obširneje razlaga pomen mednarodnih sporazumov, njihov razvoj in postopek sklepanja ter se pri tem osredotoča na mednarodne trgovinske sporazume. Z namenom čim boljšega prikaza vloge Evropskega parlamenta v mednarodni trgovini je v delu najprej razložena njegova funkcija in na kratko prikazan razvoj povečevanja njegovih pristojnosti. V osrednjem delu magistrske naloge je predstavljena vloga Evropskega parlamenta pri sklepanju mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki je razdeljenega na dve časovni točki – pred in po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Delo v celoto zaključuje šest primerov vplivanja Evropskega parlamenta na zadeve skupne trgovinske politike - Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA) ter odločitev Evropskega parlamenta v zvezi z vprašanjem priznanja statusa tržnega gospodarstva Kitajski. Evropski parlament je z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe pridobil v okviru sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov večjo politično moč, kar pa ima pomembno posledico tudi pri zagotovitvi večje preglednosti razprave v okviru postopkov pogajanj in same sklenitve mednarodnih trgovinskih sporazumov. Odslej Evropski parlament predstavlja enega glavnih akterjev na tem področju in njegovega vpliva na mednarodno trgovino ne gre zanemariti.
Ključne besede: Evropska unija, Evropski parlament, pravo Evropske unije, skupna trgovinska politika, Svetovna trgovinska organizacija (STO), Lizbonska pogodba, mednarodna trgovina, mednarodni sporazumi, trgovinski sporazumi, Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA), status tržnega gospodarstva Kitajske.
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 2397; Prenosov: 235
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Evroposlanec Nigel Farage kot evroskeptik in dober retorik v Evropskem parlamentu pogosto uporablja zbadljive, šaljive ali žaljive besede, s katerimi vzbuja pozornost ne le v Združenem kraljestvu, ampak tudi v drugih evropskih državah. V magistrskem delu smo proučevali, kako tolmači Evropskega parlamenta simultano prevajajo vrednotenjske izjave poslanca Faragea v slovenščino in nemščino. Zanimalo nas je, ali tolmači vrednotenjske sestavine prevajajo zvesto izvirnemu besedilu ali jih olepšajo oz. omilijo ali pa vrednotenjske sestavine ojačajo. Z analizo 131 vrednotenjskih sestavin smo ugotovili, da so tolmači v večini primerov, tj. v 56 odstotkih, govornikovo vrednotenje ali omilili, izpustili ali ojačali. S pomočjo treh govorov, ki so vsebovali 6 izjav, v katerih je govornik povzdignil glas in vrednotenje izražal s spremenjeno intonacijo, smo proučevali, ali tudi tolmači uporabijo intonacijo oz. spremembo tonske višine za posredovanje vrednotenja. Rezultati so pokazali, da so tolmači v večini primerov, tj. v 64 odstotkih, posnemali govornikovo spremembo v intonaciji in na ta način v ciljni jezik vključili vrednotenje. Na osnovi omenjenih treh govorov smo analizirali tudi razpon tonske višine tolmačev v primerjavi z govornikom. Ugotovili smo, da tolmači večinoma, tj. v 88 odstotkih, govorijo bolj monotono kot govornik, a da lahko izjemoma (v 12 odstotkih) govorijo tudi bolj razgibano kot govornik.
Ključne besede: simultano tolmačenje, Evropski parlament, vrednotenje, Nigel Farage, tolmačenje vrednotenjskih sestavin, intonacija, tonska višina
Objavljeno v DKUM: 08.06.2016; Ogledov: 2256; Prenosov: 202
Celotno besedilo (2,91 MB)

Opis: Lizbonska pogodba je spremenila institucionalno zgradbo Evropske unije in s tem posegla v občutljivo institucionalno ravnotežje. Ker je institucionalno ravnotežje vezano na razvoj institucionalne strukture Evropske unije, vse spremembe institucionalne strukture povzročijo spremembe v institucionalnem ravnotežju. Na načelu institucionalnega ravnotežja temelji delovanje treh najpomembnejših političnih institucij, Komisije, Evropskega parlamenta in Sveta, ki narekuje, da morajo biti institucije oziroma njihovo delovanje v ravnotežju, da nobena ne prevlada druge. To je bistvenega pomena zato, ker vsaka zastopa svoje interese: Komisija zastopa interese Evropske unije, Evropski parlament interese državljanov Evropske unije in Svet interese držav članic. Preko načela institucionalnega ravnotežja se skuša torej doseči, da nobeden izmed teh interesov ne bi bil v pod- ali nadrejenem položaju. Institucionalno ravnotežje se kaže v svoji najbolj optimalni obliki v rednem zakonodajnem postopku, katerega temeljna načela so predlog Komisije, soodločanje Evropskega parlamenta in Sveta ter načelo kvalificirane večine v Svetu. Sam postopek je kompromis med različnimi interesi in je precej zapleten, a ker se zakonodajni akti praviloma sprejemajo v treh obravnavah, je postopek poenostavljen in racionaliziran tako, da je zakon lahko sprejet že v prvi oziroma drugi obravnavi. Vsaka naslednja obravnava se izvede le, če v predhodnih fazah ni prišlo do soglasja o vsebini zakona med Evropskim parlamentom in Svetom. V rednem zakonodajnem postopku imajo torej vse tri institucije zelo pomembno vlogo. Govorimo o »trilogu«, pri katerem udeležene institucije stopajo v politično diskusijo z dvema partnerjema. V tem tako imenovanem »institucionalnem trikotniku« se sprejemajo najpomembnejše odločitve na ravni Evropske unije.
Ključne besede: Institucionalno ravnotežje, Lizbonska pogodba, Evropska komisija, Evropski parlament, Svet Evropske unije, redni zakonodajni postopek.
Objavljeno v DKUM: 20.05.2016; Ogledov: 3336; Prenosov: 245
Celotno besedilo (456,52 KB)

Ključne besede: parlamenti, Evropski parlament, poslanci, poslanske skupine, volitve, Evropska unija, EU, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.09.2010; Ogledov: 5090; Prenosov: 492
Celotno besedilo (398,14 KB)