1. Uporaba evra kot nacionalne valute v Črni gori in njen vpliv na delovanje državeUrban Bratina, 2018, diplomsko delo Opis: Republika nekdanje Jugoslavije, ki je prva uvedla evro, je Črna gora. Njena pot proti Evropi se je začela že pred osamosvojitvijo, ko je po konverziji iz nemške marke, ki jo je uporabljala do leta 2002, njena valuta postala evro.
Nominalna konvergenca v EU se zagotavlja preko Maastrichtskih pravil ali konvergenčnih kriterijev, ki natančno opredeljujejo štiri področja. Države članice EU morajo za izpolnitev pogojev za vstop v EMU upoštevati pravila na vseh področjih. Črna gora teh kriterijev ni izpolnjevala, vendar lahko uporablja evro. Slednji je v Črni gori omogočil stabilizacijo na področju inflacije, prav tako se je podvojil nominalni BDP države, kar lahko pripisujemo tudi velikemu pritoku neposrednih tujih investicij.
Želja države ni zgolj uporaba evra, vendar želi postati tudi polnopravna članica EU in kasneje tudi ekonomske in monetarne unije. Državi je status kandidatke za članstvo v EU že odobren. Potrebno je sprejeti še vrsto ukrepov, tudi na področju monetarne politike, poleg katerih obstaja tudi strah, da bo ČG morala uvesti lastno valuto.
Ključne besede: Črna gora, evro, Maastrichtski kriteriji, Evropska unija, ekonomska in monetarna unija, monetarna politika.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 2125; Prenosov: 137
 Celotno besedilo (1,24 MB) |
2. ANALIZA VPLIVA UKREPOV INŠTITUCIJ EU NA TRG DRŽAVNIH OBVEZNIC EMU V ČASU GLOBALNE FINANČNE IN DOLŽNIŠKE KRIZEGabrijela Konrad, 2016, magistrsko delo Opis: Že od same ustanovitve Evropske monetarne unije in uvedbe evra kot skupne valute so finančni trgi zanemarjali kreditna tveganja, premalo pozornosti so namenjali makroekonomskim podatkom posamezne države. Vrsto let so se države zadolževale in povečevale javni dolg kljub visokim, nekatere z nevzdržnimi proračunskimi primanjkljaji, s strukturnimi reformami se je odlašalo. Evropska unija je imela postavljena merila in smernice za nadzorovanje javnih financ, vendar brez enotne fiskalne unije nima instrumentov za ukrepanje. Šele v globalni finančni in kasneje dolžniški krizi se je resnost nastale makroekonomske situacije odrazila na razmikih v donosnostih posameznih držav, finančni trgi so se večkrat odzvali panično, zaradi česar je prišlo do pretiranega povišanja razmikov, kar je v nekaterih primerih, celo državam, onemogočilo dostop do finančnih virov na trgu. Potrebni so bili ukrepi institucij EU, na eni strani za rešitev nastalih težav v finančnem sistemu, na drugi strani za rešitev javnih financ posameznih držav.
Evropska centralna banka je odigrala največjo vlogo pri posredovanju na trgih, najprej se je na spremenjene razmere odzvala z zniževanjem ključne obrestne mere, kasneje zaradi kreditnega krča še z drugimi nestandardnimi ukrepi monetarne politike. Z neposrednim odkupom vrednostnih papirjev od poslovnih bank je želela povečati kreditno aktivnost. Po začetnih odkupih, ki so dosegali do 10 mrd evrov mesečno, je januarja 2015 trge šokirala z napovedjo odkupov v višini 60 mrd evrov mesečno. V empiričnem delu magistrskega dela je s pomočjo statističnih metod na vzorcu 14 držav evroobmočja in v časovnem obdobju od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2015 analiziran učinek napovedi in začetek izvajanja posameznih ukrepov ECB-ja na donosnost in volatilnost 10-letnih državnih obveznic. V analizo zajamemo 6 podvzorcev, vsak je sestavljen iz dveh obdobij, eden zajema prelomni datum, ko se je odvijalo zasedanje Evropske centralne banke, na katerem so bili napovedani pomembni ukrepi in eno obdobje, v katerem ni bilo objav s strani Evropske centralne banke. Volatilnost donosnosti med posameznimi obdobji analiziramo s pomočjo razlike v statistični sredini, s čimer želimo ugotoviti odzivnost donosnosti na ukrepe Evropske centralne banke. Ugotovimo, da napoved nestandardnih ukrepov v večji meri poveča volatilnost donosnosti ter zniža donosnost 10-letnih obveznic evroobmočja, zajetih v vzorec, v primerjavi s standardnimi ukrepi, ki na trgu ne povzročijo šoka. Prihaja pa tudi do razlik med posameznimi državami, na eni strani so države, kjer je volatilnost večja, na drugi strani druge, katerih donosnost ne odreagira v tolikšni meri. V vseh primerih najbolj odreagira donosnost 10-letne nemške državne obveznice.
Ključne besede: makroekonomska neravnovesja, finančni sistem, Evropska monetarna unija, Evropska centralna banka, Evropski sklad za finančno stabilnost, Evropski stabilizacijski mehanizem, nestandardni ukrepi monetarne politike, volatilnost obveznic, donosnost državnih obveznic
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1433; Prenosov: 149
Celotno besedilo (3,54 MB) |
3. PROCES UVEDBE SKUPNE EVROPSKE VALUTE V REPUBLIKI MAKEDONIJINikola Naumovski, 2016, diplomsko delo Opis: Proces uvedbe skupne evropske valute oziroma vstop v Evropsko ekonomsko in monetarno unijo (EMU) predstavlja za posamezno državo pomembno stopnjo v procesu gospodarske konvergence z Evropsko unijo (EU). Pred vstopom v EMU mora država izpolniti določena družbeno-gospodarska merila, ki ji omogočajo opustiti svojo neodvisno denarno politiko kot sredstvo ohranjanja gospodarske stabilnosti oziroma zunanjega in notranjega ravnovesja. Zmožnost države, da ohranja gospodarsko stabilnost brez potrebe po neodvisni denarni politiki, se lahko vrednoti s pomočjo normativnih in teoretičnih meril, ki so predstavljena v ekonomski literaturi. Normativna merila, ki jih zajemajo maastrichtski konvergenčni kriteriji, predstavljajo nujni pogoj za sprejetje skupne evropske valute; če jih država pristopnica ne izpolni, ne sme vstopiti v EMU. Po drugi strani pa teoretična merila, ki jih zajema teorija optimalnega valutnega območja, sicer ne zahtevajo formalne izpolnitve, a še posebej dobro dopolnjujejo pričujočo analizo, saj širijo razumevanja obravnavanega problema. V pričujočem diplomskem delu smo na podlagi nizov kriterijev ovrednotili pripravljenost, da bo Republika Makedonija za vstop v EMU, pri čemer moramo opozoriti, da analiza temelji na predpostavki, da bo Republika Makedonija sčasoma postala članica Evropske unije – v letu 2016 je namreč še vedno država kandidatka.
Analiza stopnje nominalne konvergence – po merilih stabilnosti cen in deviznega tečaja, nizke stopnje dolgoročnih obrestnih mer in fiskalne discipline – sicer kaže, da Republika Makedonija uspešno izpolnjuje številne maastrichtske konvergenčne kriterije, vendar pomembni izzivi ostajajo. Rast produktivnosti v izvoznem sektorju ob hitrejši rasti nemenjalnih cen lahko namreš prispeva k povečanju inflacijskih pritiskov. Prav tako lahko nadaljnja liberalizacija kapitalskega trga zmanjša že tako nizko raven monetarne avtonomije države in posledično vodi do višje variabilnosti deviznega tečaja. Vendar bo v tem primeru višja stopnja integracije kapitalskega trga vodila v znižanje dolgoročnih obrestnih mer, ki so trenutno občutno višje od tistih v EU. In nenazadnje, čeprav je bil javni dolg ohranjen na zmerni ravni, lahko nedavno povečanje proračunske porabe ogrozi dolgoročno vzdržnost javnega dolga Republike Makedonije.
Po analizi realne konvergence sodeč je Republika Makedonija v zgodnjih fazah, saj je njen bruto domači proizvod na prebivalca trikrat nižji v primerjavi z Evropsko unijo. V nadaljnji analizi smo preverili naslednja merila teorije optimalnega valutnega območja: i) stopnja trgovinske povezanosti (velikost in odprtost gospodarstva, diverzifikacija izvoza in uvoza), ii) stopnja simetričnosti poslovnih ciklov (korelacija BDP) med Evropsko unijo in Republiko Makedonijo, in iii) nemonetarni mehanizmi prilagajanja (plačna in cenovna fleksibilnost, mobilnost delovne sile in kapitala). Izidi analize kažejo, da so med gospodarstvi Republike Makedonije in Evropske unije še vedno izrazite razlike, zaradi katerih ne tvorita optimalnega valutnega območja, čeprav je raven trgovinske povezanosti med njima visoka. Predvsem gre izpostaviti izrazito razliko v sogibanju BDP obeh gospodarskih enot, kar nakazuje, da utegnejo imeti gospodarski šoki asimetrično naravo. Do enakih zaključkov pridemo tudi, če upoštevamo strukturo BDP. Nemonetarni mehanizmi prilagajanja so zato toliko bolj potrebni za ohranitev notranjega in zunanjega ravnotežja v makedonskem gospodarstvu. A naš pregled kaže, da so nedovolj operativni. Podroben pogled namreč odkriva togost cen in plač ter nizko stopnjo mobilnosti z izjemo zunanje mobilnosti delovne sile, ki je služila kot temeljni nemonetarni mehanizem prilagajanja.
Skratna, Republika Makedonija se mora soočiti s pomembnimi izzivi in sprejeti ustrezne ukrepe, da bo izpolnila tako maastrichtske kriterije kot merila optimalnega valutnega območja ter tako zagotovila uspešno uvedbo skupne evropske valute.
Ključne besede: Republika Makedonija, vstop v Evropsko unijo, monetarna integracija, maastrichtski konvergenčni kriteriji, optimalno valutno območje, Evropska ekonomska in monetarna unija, režimi deviznih tečajev, uvedba skupne evropske valute.
Objavljeno v DKUM: 03.06.2016; Ogledov: 1468; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,22 MB) |
4. Monetarno ali inflacijsko ciljanje za zniževanje inflacije v Sloveniji?Mejra Festić, 2001, izvirni znanstveni članek Opis: Končni cilj monetarne politike je zniževanje inflacijske stopnje. Za uspešnost strategije monetarnega ciljanja morajo biti obtočne hitrosti monetarnih agregatov, kakor tudi multiplikatorji monetarnih agregatov, stabilni. Nestabilnost obtočnih hitrosti in multiplikatorjev monetarnih agregatov je lahko razlog za uvedbo strategije inflacijskega ciljanja. Monetarni agregati so bolj kontrolabilni kot inflacija, inflacija pa je preglednejša kategorija kot monetarni agregati.
Ključne besede: banke, Slovenija, inflacija, cilj, pridruženo članstvo, Evropa, integracijski procesi, Evropska unija, mednarodne ekonomske integracije, monetarna politika, denar
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1646; Prenosov: 96
 Povezava na celotno besedilo |
5. MAKROEKONOMSKA NERAVNOVESJA V EVROOBMOČJUManica Novak, 2014, magistrsko delo Opis: Z ustanovitvijo Evropske monetarne unije se je za države članice mnogo stvari spremenilo. Po začetnih letih gospodarskega razcveta, ko je kazalo, da EMU deluje dobro, so se s krizo pokazale nekatere slabosti v zasnovi. Če je prej veljalo, da so vse makroekonomske razlike, ki se pojavljajo med državami članicami le del normalnega procesa konvergence, pa so sedaj ta ista neravnovesja glavni razlog za skrb. EMU je po tem, ko je kazalo, da je najhujšega konec, prizadela dolžniška kriza do katere je prišlo zaradi kombinacije izgube konkurenčnosti in visoke zadolženosti številnih držav članic. To je vodilo do edinstvenih pretresov na finančnih trgih, ki so vse skupaj le še poslabšali. Zaradi velike medsebojne povezanosti in soodvisnosti držav članic, se je nestabilnost hitro začela prenašati iz ene države v drugo in je kmalu zajela celotno območje EMU.
Ker je EMU le monetarna unija, ne pa tudi fiskalna unija, so se razlike med državami le še povečevale. Ta kriza je pokazala, da je potrebna večja koordinacija politik in v ta namen je Evropska Komisija že sprejela dodatne ukrepe. Problem EMU je tudi, da države članice niso bile kaznovane, kadar makroekonomski indikatorji niso bili znotraj meja predpisanih z Maastrichtskimi kriteriji.
Ključne besede: makroekonomska neravnovesja, Evropska monetarna unija, saldo tekočega računa, konkurenčnost evroobmočja
Objavljeno v DKUM: 29.05.2014; Ogledov: 1849; Prenosov: 251
Celotno besedilo (1,05 MB) |
6. IZPOLNJEVANJE KONVERGENČNIH KRITERIJEV: MADŽARSKA, ROMUNIJA, BOLGARIJANina Beber, 2012, diplomsko delo Opis: Delo diplomskega seminarja obravnava izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev Madžarske, Romunije in Bolgarije od leta 2006 do leta 2011. Da lahko država članica Evropske unije (EU) vstopi v Ekonomsko in monetarno unijo (EMU), mora izpolnjevati določene pogoje. Eden izmed teh je izpolnjevanje konvergenčnih (maastrichtskih) kriterijev. Nanašajo se na doseganje nizke stopnje inflacije, zdravih javnih financ, nizke stopnje obresti in stabilnost tečajev valut. Do leta 2011 so bile tako Madžarska, Romunija kot Bolgarija države z odstopanjem in konvergenčnih kriterijev niso izpolnjevale. V delu diplomskega seminarja vidimo, kaj natančneje jim je še manjkalo, na katerih področjih bi se še morale izboljšati in popraviti, da bi bile pripravljene za vstop v EMU. Prvi problem je bila inflacija, ki je bila v vseh treh državah vsako leto nad konvergenčno vrednostjo. Naslednji problem je bil javnofinančni primanjkljaj, ki je bil v Romuniji prisoten vseh šest let. Tudi Madžarska je imela javnofinančni primanjkljaj ves čas nad konvergenčno vrednostjo. Nobena izmed teh treh držav ni sodelovala v mehanizmu ERM II. Bruto javni dolg je bil nad konvergenčno vrednostjo 60 % le na Madžarskem. Problem nam je predstavljal tudi visok devizni tečaj.
Ključne besede: Ekonomska in monetarna unija (EMU), optimalno valutno območje (OCA), Evropska unija (EU), inflacija, javnofinančni presežek/primanjkljaj, javni dolg, ERM II
Objavljeno v DKUM: 19.12.2012; Ogledov: 1684; Prenosov: 113
Celotno besedilo (299,94 KB) |
7. Uvedba evra v Republiki Sloveniji - ali se podjetja zavedajo tudi negativnih strani uvedbe evra ter predčasne popolne uvedbe skupne valute : diplomsko deloAndrej Kranjc, 2006, diplomsko delo Ključne besede: denarne unije, EMU, valuta, evro, denar, devizni tečaji, mednarodni ekonomski odnosi, finančni instrumenti, Evropska unija, maastrichtski sporazum, mednarodne ekonomske integracije, Evropa, Slovenija, monetarna politika, konvergenca, integracija, mednarodna kooperacija, delovanje, institucije, monetarni sistemi, mednarodne organizacije, devizna politika, prilagajanje, cilj, mednarodno poslovanje, članstvo, učinkovitost, enotni trg
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1961; Prenosov: 56
Celotno besedilo (337,26 KB) |
8. Projekt prevzema evra v Sloveniji z vidika aktivnosti in ocene prednosti in slabosti : diplomsko deloJožica Radak, 2006, diplomsko delo Ključne besede: denarne unije, evro, valuta, pridruženo članstvo, EMU, Slovenija, aktivnosti, ocenjevanje, konvergenca, monetarna politika, povezanost, mednarodne finance, mednarodni sporazumi, devize, devizna politika, usklajevanje, devizni tečaji, maastrichtski sporazum, finančni instrumenti, denar, Evropa, prilagajanje, monetarni sistemi, fiskalna politika, mednarodne ekonomske integracije, enotni trg, integracija, mednarodna kooperacija, prenosni sistemi, združevanje, cilj, mednarodno sodelovanje, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1994; Prenosov: 58
Celotno besedilo (391,79 KB) |
9. Izpolnjevanje kriterijev za vstop Slovenije v evro območje in vpliv na podjetniške naložbe : magistrsko deloMatevž Grajfoner, 2006, magistrsko delo Ključne besede: mednarodni ekonomski odnosi, denarne unije, EMU, evro, finančni instrumenti, valuta, mednarodne finance, tuje investicije, podjetništvo, mednarodno sodelovanje, povezanost, združevanje, devizna politika, devize, monetarni sistemi, Evropa, Slovenija, fiskalna politika, monetarna politika, konvergenca, javne finance, integracija, Evropska unija, EU, poslovanje, delovanje, institucije, devizni tečaji, združevanje, cilj, mednarodno poslovanje, učinkovitost, maastrichtski sporazum, enotni trg
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1824; Prenosov: 116
Celotno besedilo (788,31 KB) |
10. Vstop Slovenije v EMU in uvedba evra : diplomsko deloIrena Mrazič, 2007, diplomsko delo Ključne besede: monetarna politika, denarne unije, usklajevanje, merila, valuta, združevanje, denarni trg, evro, finančni instrumenti, finančne ustanove, EMU, mednarodni sporazumi, sistemi, mednarodni ekonomski odnosi, Evropska unija, mednarodne ekonomske integracije, banke, bančno poslovanje, denar, Slovenija, integracija, delovanje, devizna politika, prilagajanje, cilj, članstvo, učinkovitost, mednarodni finančni trg, enotni trg
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1740; Prenosov: 88
Celotno besedilo (268,39 KB) |
