| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Obvladovanje tveganj v informacijski in komunikacijski dejavnosti
Alan Batagelj, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo definirali in opisali finančna in ostala tveganja ter obvladovanje teh. Opisali smo kratek pregled stanja mobilnih operaterjev na slovenskem in avstrijskem trgu ter opisali Telekom Slovenije in A1 Telekom Austria. Natančno smo opredelili tako tveganja izbranih družb kot obvladovanje teh tveganj in za obe podjetji opisali evolucijo procesa upravljanja s tveganji. Na koncu smo omenjeni proces med obema družbama primerjali ter navedli in opisali izzive družb in informacijske in komunikacijske dejavnosti. Naš cilj je bil ugotoviti ali imata izbrani družbi vpeljan celovit sistem upravljanja s tveganji in če se zavedata izzivov in groženj, ki jih prinašata tehnologija in prihodnost z roko v roki. Ugotovili smo, da imata obe izbrani družbi vpeljan učnkovit sistem upravljanja s tveganji ter da svoja tveganja učinkovito obvladujeta. Pri tem pa igrajo veliko vlogo vplivi iz zunanjega okolja kot je bil nastop gospodarske krize in vedno nove regulacije. Veliko vlogo igrajo tudi institucije Evropske unije, ki s svojo strategijo predstvljajo izzive v prihodnosti.
Ključne besede: tveganje, obvladovanje tveganj, telekomunikacija, katalog tveganj, evropska komisija
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 764; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (697,16 KB)

2.
VPLIV IN OBSEG REFORME EVROPSKE UNIJE NA PODROČJU TRŽNIH KONCENTRACIJ
Matija Gomboc, 2016, diplomsko delo

Opis: Konkurenčno pravo varuje konkurenco na prostem trgu, kontrola koncentracij pa je ena izmed najbolj klasičnih področij konkurenčne politike. Pri nadzoru koncentracij na ravni Evropske unije ima glavno besedo Evropska komisija, zaradi pomembnosti področja pa ga praktično ureja tudi vsaka država članica. Cilj nadzora koncentracij je presoja ali se lahko dve ali več gospodarski družbi združita (v širšem smislu, tj. v statusnem ali pogodbenem smislu) in predvsem, ali bi takšna združitev negativno vplivala na konkurenco na trgu. Negativen vpliv pa lahko nastane tudi že pri lastništvu neobvladujočih manjšinskih deležev v podjetju konkurenta. Tak manjšinski delež lahko znatno pomaga njegovemu lastniku do neupravičene prednosti v tekmi na prostem trgu. Zato se je Evropska komisija odločila, da bo uredila pravno področje tržnih koncentracij s poudarkom na neobvladujočih manjšinskih deležih; področje, ki je do sedaj predstavljalo pravno luknjo. Diplomsko delo najprej predstavi trenutno pomanjkljivo pravno ureditev in težave, ki se pojavljajo, kar podpre tudi s primeri iz prakse. Nato se osredotoči na samo reformo, kjer je predstavljena njena vsebina in obseg. Na koncu pa je podan še kratek sklep ali reforma resnično prinaša rešitev na področju pridobitve neobvladujočega manjšinskega deleža ali pa predstavlja samo lepotni učinek.
Ključne besede: Konkurenčno pravo, koncentracije, Evropska komisija, reforma, neobvladujoči manjšinski delež.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 606; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (798,92 KB)

3.
PONAREJANJE DENARJA; KAZENSKO PRAVNO VARSTVO EVRO VALUTE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Josip Luketič, 2016, diplomsko delo

Opis: Evro je skupna evropska valuta v 19 državah Evropske unije. V obtoku je 18,5 milijard evro bankovcev in 116 milijard evro kovancev, ki so plačilno sredstvo 337 milijonom prebivalcev Evropske unije.Evro je v diplomskem delu obravnavan kot predmet kaznivega dejanja ponarejanja denarja, katerega so dolžne pred ponarejanjem, varovati vse članice Evropske unije.Na kratko je v diplomskem delu opisana zgodovina nastanka evro valute, pojem gotovine oz. denarja. Poleg opisa evro valute in njenih značilnosti, je poudarjena uvedba Evra v Sloveniji, ki je kot prva nova članica držav EU uvedla Evro kot zakonito plačilno sredstvo. Nadalje je opisana zgodovina ponarejanja denarja nasploh, ter konkretno za evro valuto, skupaj s statističnimi podatki za območje Evropske unije in Slovenije. Osrednji del diplomskega dela govori o mednarodnem kazensko pravnem varstvu evro valute, katero pred ponarejanjem varuje Ženevska konvencija o preprečevanju ponarejanja denarja ter pravni akti institucij Evropske unije, kot so uredbe, direktive idr. V Republiki Sloveniji nacionalna zakonodaja prenese mednarodno varstvo s Kazenskim zakonikom, Zakonom o kazenskem postopku in Zakonom o državnem tožilstvu. Kot pomembne so navedene predvidene spremembe Kazenskega zakonika (KZ-1E).V diplomskem delu je naveden tudi oris zaščitnih elementov, vgrajenih v evro valuto, ki uporabnikom olajšajo njihovo uporabo na eni ter na drugi strani otežijo ponarejanje. V zaključku diplome, so navedene in opisane mednarodne institucije in mehanizmi Evropske unije, ki skrbijo za varovanje evra pred ponarejanjem ( ECB, Evropska komisija, Europol, Eurojust in Interpol) kot tudi vloga Banke Slovenije in Policije ter Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije in Združenja bank Slovenije, skupaj z različnimi poslovnimi bankami. V zaključku naloge so podani konkretni predlogi za izboljšanje preprečevanja ponarejanja evro valute.
Ključne besede: Evro, Evropska unija, Ponarejanje denarja, Kazenski zakonik Republike Slovenije, Kazensko pravno varstvo, Ženevska konvencija, Uredbe, Direktive, Banka Slovenije, Policija, Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, Zaščitni elementi, ECB, Evropska komisija, Europol, Eurojust in Interpol
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 1401; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

4.
POLOŽAJ ZAPOSLENIH V PRIVATIZACIJSKIH POSTOPKIH Z VIDIKA PRAVA EVROPSKE UNIJE
Karla Pinter, 2016, magistrsko delo

Opis: Neoliberalna politika, ki je v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja postala vodilna politika in ekonomska doktrina, ima danes še vedno zelo močan vpliv na regulacijo ekonomskega, finančnega in pravnega sistema. Svetovna gospodarska in finančna kriza, ki se je začela leta 2007, je pustila svoj pečat v skoraj vseh državah, ki so morale zaradi poslabšanja javno-finančne slike izpeljati vrsto ukrepov za konsolidacijo javnih financ, pri čemer je privatizacija samo eden izmed načinov neoliberalne politike za reševanje finančne krize ter del politike upravljanja z državnimi oz. kapitalskimi deleži. Ko govorimo o privatizaciji, govorimo o javni politiki, ki presega meje javnofinančnih in gospodarskih posledic, saj ima tudi številne druge. Javni interes v postopkih privatizacije ima pomembno težo, a je ta omejen tudi z določili prava Evropske unije, saj mora prodajalec državnega premoženja – javni subjekt ravnati tako, kot bi ravnal skrben zasebni vlagatelj ob enakih tržnih pogojih in voditi postopek za t.i.«aid free« privatizacijo. Ob tem je pomembno izpostaviti, da privatizacija poleg pravil o državnih pomočeh trči tudi ob pravila, ki urejajo položaj zaposlenih v privatizacijskih postopkih (na privatizacijo vplivajo tudi pravila o prevzemih in svobodni konkurenci, vendar teh pravil magistrska naloga ne obravnava). Postopek privatizacije ter pravila o državnih pomočeh ne bi smeli biti argument za nevključevanje in izločanje zaposlenih iz postopkov prodaje kapitalskih deležev v lasti države in za krčenje njihovih pridobljenih pravic. Za delavca je bistveno vprašanje ohranitev njegovih pravic, predvsem varnost njegove zaposlitve, saj prenehanje pogodbe o zaposlitvi zanj predstavlja kratenje njegove socialne in ekonomske varnosti in pomeni (praviloma) tudi izgubo glavnega vira dohodka za preživljanje njega in njegove družine. A ta interes zaposlenih trči ob interes kupca in/ali prodajalca v privatizacijskih poslih, kajti prav svoboda določanja pogojev o uporabi delovne sile ter prilagajanje potrebam poslovanja je tista fleksibilnost, ki jo zagovorniki opravljanja dejavnosti zaradi pridobivanja dobička potrebujejo in zagovarjajo. Neoliberalna politika zadnjih let je stremela k čim večji fleksibilizaciji delovnega prava, tudi zaradi vedno večje konkurenčnosti, ki pa ga je dodatno intenziviral prav proces globalizacije. V postopku privatizacije tako pride do kolizije interesov prodajalcev in kupcev državnega premoženja z interesi zaposlenih, ki želijo čim večjo varnost ohranitve obstoječih pravic. Kot sem navedla, so po sedanji ureditvi državne pomoči tudi neposreden del privatizacijske politike. Pravila državnih pomoči po eni strani vzpodbujajo utrjevanje regionalnih gospodarstev, saj so državne pomoči dodeljene neposredno posamičnemu podjetju, spet po drugi strani pa posegajo v tržno konkurenco ter tržna razmerja, zaradi česar lahko ovirajo tudi delovanje notranjega trga EU. Ob navedenem moram izpostaviti, da je pri prodaji državnega premoženja bistvena presoja pogoja gospodarske prednosti za vsaj eno podjetje, pri čemer pride do uporabe testa skrbnega zasebnega vlagatelja, ki želi pri prodaji doseči najvišjo možno ceno. V tej povezavi moram izpostaviti, da takšno stališče temelji tudi na argumentu varstva konkurence. V nasprotnem primeru bi privatizacija družbe, ki je v državni lasti, lahko vsebovala nedovoljene državne pomoči, v kolikor kupec ali prodajalec pridobita ugodnosti in koristi, ki jih pri siceršnji prodaji med zasebnimi subjekti ne bi dosegla. V postopkih privatizacije je pomemben tudi vpliv sodelovanja delavcev pri upravljanju kot tistega instrumenta, s katerim zaposleni sodelujejo v teh postopkih. Prodajalci oz. upravljavci državnega premoženja bi morali zasledovati cilj in načela družbeno odgovornega ravnanja, delavci, njihovi predstavniki ter socialni partnerji pa bi morali biti proaktivni in v največji možni meri sodelovati v teh postopkih preko institutov participativnega managementa.
Ključne besede: neoliberalizem, deregulacija, fleksibilizacija, privatizacija, odgovorno podjetništvo, korporativno upravljanje, delavci, sodelovanje delavcev pri upravljanju, individualna participacija, kolektivna participacija, soupravljanje, socialne zaveze, ohranitev pravic zaposlenih, državne pomoči, nedovoljene državne pomoči, necenovni pogoji in zaveze, pravo EU, združljivost z notranjim trgom, Evropska komisija in Sodišče EU
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1611; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

5.
Priložnosti za skladnejši infrastrukturni razvoj pomurskih občin s pomočjo sredstev kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj
Tatjana Vrbajnščak, 2016, magistrsko delo

Opis: Strukturni skladi, ki predstavljajo pomemben delež proračuna Evropske unije (EU), so bili oblikovani z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami članicami EU. Njihova finančna sredstva so pomembna predvsem za tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, saj usmerjajo svoja sredstva v skladu s cilji EU, le-ti pa so osnova za odločanje, kateri projekti naj se podprejo z njihovo pomočjo. S članstvom v EU je tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike. Prav s pomočjo teh sredstev si želi Slovenija doseči enega glavnih ciljev, in sicer uravnotežen regionalni razvoj, saj se trenutno še vedno srečuje z velikimi razvojnimi razlikami. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh neravnovesij imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tudi Slovenija je za programsko obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa za črpanje sredstev iz naslova strukturnih skladov, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se je uporabljal finančni instrument ESRR. Za Slovenijo je nujno, da se usmeri v projekte, ki bodo krepili njeno konkurenčnost, blaginjo in razvitost regij in posledično tudi konkurenčnost samoupravnih lokalnih skupnosti. Pomembno vlogo ima pri tem priprava operativnih programov, ki so hkrati tudi izvedbeni dokumenti za črpanje sredstev strukturnih skladov. Poudariti je potrebno, da gre pri tem za zelo zahteven proces, pri katerem ne gre le za usklajevanje med Slovenijo in Brusljem, temveč tudi znotraj same države. To pa posledično zahteva tudi strokovno in učinkovito državno upravo, ki dobro pozna postopke za črpanje sredstev skladov EU. Na še boljše koriščenje sredstev v prihodnje bi pomembno vplivala ustanovitev pokrajin. S tem pa bi tudi regije, ki so že doslej imele dokaj dobro absorpcijsko sposobnost, slednjo le še povečevale. Pri pregledu izvajanja strukturne politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ureditev zelo zapletena, saj je v sam proces vključeno veliko število institucij in uporabnikov ter da vse skupaj oblikuje zapleteno verigo odnosov. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavljajo strukturni skladi nov način delovanja, kar pomeni, da je potreben določen čas, da se lahko slovenska administracija prilagodi na te spremembe. Uspešnost v procesu financiranja iz strukturnih skladov je odvisna namreč predvsem od kakovostno pripravljenega projekta, ki mora vsebovati predvsem dobro idejo, kakovostno pripravljeno projektno dokumentacijo in končno tudi učinkovito izvedbo samega projekta. Finančna in gospodarska kriza, ki je povzročila poslabšanje gospodarske situacije v večini slovenskih statističnih regij, se je še posebej močno odrazila v Pomurju. Zato je bila nujno potrebna intervencija Vlade RS, s sprejetjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, ki je posebno pozornost namenjal predvsem projektom Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz programov evropske kohezijske politike. Da bi pokrajina ob Muri svojim prebivalcem s pomočjo sonaravnega bivanja zagotavljala visoko kakovost življenja, potrebuje gospodarski razvoj, ki bo temeljil na razvoju novih tehnologij, turizmu, sonaravnem kmetovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski kot raziskovalno-razvojni, naravni, kulturni, okoljski in človeški prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva. Kot vzorčni primer uspešnega črpanja sredstev iz ESRR smo v magistrskem delu predstavili projekt občine Apače, ki je z uspešno prijavo na 2. javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« pridobila 546.350,00 EUR evropskih sredstev za izvedbo turističnega projekta »Poti starega hrasta v občini Apače«. Projekt se je izvajal v okviru OP RR za obdobje 2007–2013.
Ključne besede: Strukturni skladi, Evropska unija, regije, Pomurska regija, projekti, črpanje sredstev, regionalni razvoj, Evropski sklad za regionalni razvoj, Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, samoupravne lokalne skupnosti, Evropska komisija, gospodarska kriza, Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji 2010-2015, kohezijska politika, sonaravno bivanje
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 1445; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

6.
REFORMA KADROVSKIH PREDPISOV V EVROPSKIH INŠTITUCIJAH - ODZIV EVROPSKE UNIJE NA TRENUTNO STANJE NA TRGU DELA V EVROPI
Karmen Senekovič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo prikazuje reformo kadrovskih predpisov v evropskih institucijah ter njihove posledice na uslužbence, predvsem tiste, ki delajo v Evropski komisiji. V teoretičnem delu smo predstavili Evropsko unijo in njene institucije, Evropski urad za izbor osebja in bistvene novosti, ki jih je prinesla zaposlitvena reforma. V empiričnem delu smo s pomočjo raziskave preverili mnenje anketiranih zaposlenih v Evropski komisiji o zaposlitveni reformi in njenih posledicah zanje. Zanimalo nas je tudi, v čem vidijo uradniki prednost biti zaposlen v Evropski komisiji in nasploh v evropskih institucijah. Na osnovi njihovih odgovorov smo podali predloge, ki lahko koristijo tako vodstvu kot tudi uslužbencem, da skupaj najdejo primerne rešitve za povečanje nekaterih težav, ki so povezane z zaposlitveno reformo.
Ključne besede: Evropska komisija, zaposlitvena reforma, vodstvo, spremembe, uradniki
Objavljeno: 08.07.2016; Ogledov: 481; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

7.
DRŽAVLJANSTVO EU
Maja Vogrin, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi poskušamo odgovoriti na naslednja vprašanja: Kaj je državljanstvo EU, kakšna je njegova pravna podlaga, katere pravice pridobimo iz naslova državljanstva EU ter pravna podlaga le-teh, kakšno vlogo in vpliv ima Evropska Komisija na državljanstvo EU.
Ključne besede: Državljanstvo EU, pravice državljana EU, Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU), Evropska Komisija
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 1791; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (614,85 KB)

8.
USTREZNOST SLOVENSKIH PREVODOV V OSNUTKIH ZAKONODAJNIH BESEDIL ZDRUŽENEGA KRALJESTVA PRI EVROPSKI KOMISIJI
Nina Borec, 2016, diplomsko delo

Opis: Prevajanje strokovnih besedil pri Evropski komisiji ne implicira samo prevajanja primarne in sekundarne zakonodaje Evropske unije, ampak tudi prevajanje nacionalnih zakonodaj držav članic. Tovrstna besedila smo iz funkcijskega vidika umestili med izvršilna, zavezovalna in prikazovalna po Kusterjevi ter praktičnosporazumevalna in strokovna po Toporišiču in Jemec Tomazinovi; glede na njihovo primarno funkcijo smo jih natančneje opredelili kot strokovna. Glede na funkcijsko zvrstnost pravnega jezika smo le-tega povzeli po Cao kot normativnega, performativnega, strokovnega in nedoločnega. Drugi del naloge vsebuje kontrastivno primerjavo desetih naključno izbranih besedil in ugotovljena odstopanja, združena v pet večjih kategorij. Obravnavani prevodi precej bolj odstopajo od norme, ki jo določata Slovenska slovnica (2004) in Slovenski pravopis (2003), kot od jezikovne norme, ki jo določata Medinstitucionalni slogovni priročnik (2015) in Slogovni priročnik Komisije (2010). Količinska analiza kategorij odstopanj med izvirniki in prevodi je pokazala, da je pravopisnih in slovničnih napak nasploh (tj. ne glede na slovensko ali „evropsko“ normo) veliko več kot polovica. Druga odstopanja se vežejo na pomanjkljivosti, vezane predvsem na sam postopek prevajanja in ne izključno na končni izdelek tega postopka. Vzorec je glede na letno objavljeno količino besedil kljub vsemu dokaj majhen, zato rezultatov ne posplošujemo na splošno kakovost besedil, ki jih objavlja zadevni Generalni direktorat Komisije.
Ključne besede: prevajanje strokovnih besedil, Evropska komisija, priročniki, slovenska jezikovna norma, slovnica, pravopis
Objavljeno: 06.06.2016; Ogledov: 855; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

9.
Ukrepi Evropske komisije za zmanjšanje administrativnih bremen v Evropski uniji za mala in srednje velika podjetja
Zoran Stamenčić, 2016, magistrsko delo

Opis: Meje med državami članicami Evropske unije na nek način obstajajo le še na papirju – prebivalci Evropske unije lahko delamo v drugih državah članicah, podjetja pa na primer lahko poslujejo v drugih državah članicah pod istimi pogoji kot poslujejo domača podjetja. Notranji trg Evropske unije tako ponuja številne priložnosti podjetjem, ki želijo razširiti svoje poslovanje izven meja svoje države ter s tem izboljšati svoj položaj na zelo konkurenčnem trgu. Priložnosti, ki jih prinaša notranji trg Evropske unije, pa spremljajo izzivi in ovire, za katere je potrebno znanje in viri, tako finančni kot človeški, da se premostijo. Zaradi omejenosti sredstev so mala in srednje velika podjetja bolj izpostavljena izzivom ter se težje spopadajo z ovirami kot pa velika podjetja. Dejstvo, da so skoraj vsa podjetja v Evropski uniji mala in srednje velika podjetja, nalaga ustvarjalcem poslovnega in zakonodajnega okolja veliko odgovornost – malim in srednje velikim podjetjem, še posebej pa mikropodjetjem, je potrebno zagotoviti trg, na katerem lahko enakovredno nastopajo skupaj z velikimi podjetji. Znaten delež malih in srednje velikih podjetij v Evropski uniji je mnenja, da je prav zakonodaja tista, ki predstavlja najvišjo oviro pri njihovem poslovanju. Za zagotovitev skladnosti z evropsko oziroma nacionalno zakonodajo morajo nameniti velik delež svojih virov, kar nedvomno vpliva na njihovo poslovanje in konkurenčnost. Zavedajoč se izjemnega pomena malih in srednje velikih podjetij za evropsko gospodarstvo, Evropska komisija s svojimi predlogi, akti, ukrepi ter programi zmanjšuje administrativna bremena ter na ta način poskuša zagotoviti enakovredne konkurenčne pogoje za vsa podjetja, ne glede na njihovo velikost. Na vseh korakih cikla specifičnega akta/politike se posebno pozornost namenja malim in srednje velikim podjetjem, še posebej pa mikropodjetjem, ter administrativnim bremenom. Tako se že pri prvotnem načrtovanju pobude, ko Evropska komisija objavi t.i. časovnico, naredi preliminarna ocena potencialnih vplivov pobude na mala in srednje velika podjetja. Preden pa Evropska komisija dejansko predlaga nov predlog, se naprej skozi javno posvetovanje posvetuje z relevantnimi deležniki in oceni možne posledice predloga - to naredi s tako imenovano oceno učinka, ki je obvezna za najpomembnejše pobude in pobude z daljnosežnimi posledicami. Sama ocena učinka je del »MSP testa«, v okviru katerega se, med drugim, naredi natančna analiza učinkov predlagane pobude na mala in srednje velika podjetja. V oceni učinka je posebno poglavje namenjeno tudi analizi administrativnih bremen oziroma administrativnih stroškov, ki bi nastali s sprejetjem pobude, ki se ocenjuje. Rezultati te analize in »MSP testa« omogočajo podlago za odločitev, ali bodo mala in srednje velika podjetja morala upoštevati vse obveznosti, ki izhajajo iz pobude, ali bodo morebiti iz določenih obveznosti izključena oziroma bo za njih veljal blažji režim. Med samim izvajanjem posamezne pobude oziroma po koncu njenega izvajanja Evropska komisija z vrednotenjem redno ocenjuje uspešnost, učinkovitost, ustreznost in dodano vrednost ukrepov Evropske unije. V okviru Programa ustreznosti in uspešnosti predpisov – REFIT, ki je bil uveden z namenom narediti zakonodajo Evropske unije kakovostnejšo in lažjo, se izvajajo korektivni ukrepi obstoječe zakonodaje, vrednotenja in preverjanja ustreznosti, ter razveljavitve obstoječe zakonodaje, ki ne služi svojemu namenu. Ne glede na vse napore in ukrepe Evropske komisije za zmanjšanje administrativnih bremen še vedno obstajajo zakonodajni akti, ki so za mala in srednje velika podjetja, še posebej pa za mikropodjetja, zelo obremenjujoči. Leta 2012 so mala in srednje velika podjetja v javnem posvetovanju identificirala deset zakonodajnih aktov Evropske unije, ki so za njih najbolj obremenjujoči - Evropska komisija je v zvezi z identificiranimi akti, kjer je to možno, že ukrepala.
Ključne besede: mala in srednje velika podjetja, mikropodjetja, MSP, administrativna bremena, administrativni stroški, Evropska unija, Evropska komisija, REFIT, REACH
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 1858; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

10.
NAČELO INSTITUCIONALNEGA RAVNOTEŽJA
Maja Rošer, 2016, diplomsko delo

Opis: Lizbonska pogodba je spremenila institucionalno zgradbo Evropske unije in s tem posegla v občutljivo institucionalno ravnotežje. Ker je institucionalno ravnotežje vezano na razvoj institucionalne strukture Evropske unije, vse spremembe institucionalne strukture povzročijo spremembe v institucionalnem ravnotežju. Na načelu institucionalnega ravnotežja temelji delovanje treh najpomembnejših političnih institucij, Komisije, Evropskega parlamenta in Sveta, ki narekuje, da morajo biti institucije oziroma njihovo delovanje v ravnotežju, da nobena ne prevlada druge. To je bistvenega pomena zato, ker vsaka zastopa svoje interese: Komisija zastopa interese Evropske unije, Evropski parlament interese državljanov Evropske unije in Svet interese držav članic. Preko načela institucionalnega ravnotežja se skuša torej doseči, da nobeden izmed teh interesov ne bi bil v pod- ali nadrejenem položaju. Institucionalno ravnotežje se kaže v svoji najbolj optimalni obliki v rednem zakonodajnem postopku, katerega temeljna načela so predlog Komisije, soodločanje Evropskega parlamenta in Sveta ter načelo kvalificirane večine v Svetu. Sam postopek je kompromis med različnimi interesi in je precej zapleten, a ker se zakonodajni akti praviloma sprejemajo v treh obravnavah, je postopek poenostavljen in racionaliziran tako, da je zakon lahko sprejet že v prvi oziroma drugi obravnavi. Vsaka naslednja obravnava se izvede le, če v predhodnih fazah ni prišlo do soglasja o vsebini zakona med Evropskim parlamentom in Svetom. V rednem zakonodajnem postopku imajo torej vse tri institucije zelo pomembno vlogo. Govorimo o »trilogu«, pri katerem udeležene institucije stopajo v politično diskusijo z dvema partnerjema. V tem tako imenovanem »institucionalnem trikotniku« se sprejemajo najpomembnejše odločitve na ravni Evropske unije.
Ključne besede: Institucionalno ravnotežje, Lizbonska pogodba, Evropska komisija, Evropski parlament, Svet Evropske unije, redni zakonodajni postopek.
Objavljeno: 20.05.2016; Ogledov: 1975; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (456,52 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici