| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
PAMECA - Policijska misija Evropske komisije v Albaniji
Borut Eržen, 2005, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci

Ključne besede: mirovne operacije, Albanija, Evropska komisija, policija
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 50; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (88,42 KB)

2.
Evropski semester skozi čas: primer Slovenije
Teja Ropič, 2023, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom želimo predstaviti pomen evropskega semestra njegovo delovanje in cilje. Kot pomoč za lažjo razlago vsega omenjenega smo si vzeli primer Slovenije kjer natančno preučimo evropski semester Slovenije od leta 2019 do vključno leta 2022. preučujemo na podlagi poročil za posamezna leta, ki vključujejo gospodarske razmere in obete, napredek pri izvajanju in prednostna področja reform. Zaradi COVID-19 je prišlo do izrednega cikla evropskega semestra kar pomeni, da priporočilo za leto 2021 ni bilo izdano kot vsa leta prej, to je posledično privedlo do uvedbe splošne odstopne klavzule katero prav tako opišemo skozi diplomsko nalogo. Prav tako je zaradi COVID-19 prišlo do prilagoditve delovanja evropskega semestra v letu 2021. Za tekoče leto torej 2023/24 smo predstavili pričakovanja Slovenije in priporočila. Z uporabo virov in literature, smo želeli kar se da dobro predstaviti pojem evropskega semestra in ga obrazložiti na čim bolj razumljiv način. Skozi diplomsko delo smo skušali ugotoviti ali je Slovenija skozi leta 2019 do 2022 uspela izpolniti pričakovanja zastavljena s strani Komisije in njen napredek ali stagnacijo morda celo nazadovanje.
Ključne besede: evropski semester, evropska komisija, poročila o državi, evropski svet
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 212; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (798,71 KB)

3.
Digitalna poslovna enota in BEPS : magistrsko delo
Gregor Premrl, 2022, magistrsko delo

Opis: Davčno-pravni koncept stalne poslovne enote, digitalno gospodarstvo in njuna prepletenost je bil povod za raziskavo te tematike, katere težava se vedno bolj odraža v praksi in ustvarja vedno večji pritisk po ureditve oz. rešitvi le-te. Tehnološki razvoj podjetjem omogoča poslovanje preko državnih meja, brez potrebe po fizični prisotnosti v tej državi. Tako fizična prisotnost ni več potrebna za poslovanje v (digitalnem) gospodarstvu, kar ustvarja nekakšne vrste praznino v veljavnih načelih davčne zakonodaje glede stalne poslovne enote, ki, vsaj trenutno, kot glavni pogoj predpostavlja fizično prisotnost. Za digitalno gospodarstvo je značilna velika odvisnost od neopredmetenih sredstev, geografska mobilnost in malo ali celo nič potrebe po fizični prisotnosti ter uporaba podatkov in udeležbe uporabnikov kot dela poslovnega modela. Za digitalne izdelke so značilne komercialne transakcije, ki temeljijo na digitaliziranih (neopredmetenih) sredstvih, ki jih je mogoče enostavno, poceni in hitro množično porazdeliti čez državne meje. Ti so omogočeni ravno z digitalno ekonomijo in digitaliziranimi poslovnimi modeli. Sedanja pravila za ustanovitev stalne poslovne enote predstavljajo davčne izzive v luči digitalnega gospodarstva, saj je koncept stalne poslovne enote namenjen tradicionalnim, fizičnim poslovnim modelom in se ne uspe dovolj hitro prilagoditi visoko digitaliziranim podjetjem. Hkrati pregled sodne prakse pokaže, da visoko digitalizirana podjetja v izvorni državi običajno ne kreirajo stalne poslovne enote prav zaradi pomanjkanja te famozne fizične prisotnosti. To pomeni, da lahko taka podjetja delujejo v gospodarskem okolju države izvora brez davčnih obveznosti. Posledica je nepoštena porazdelitev davčne osnove. Načelo stalne poslovne enote v sedanji obliki ne dopušča obdavčitve poslovnih dejavnosti visoko digitaliziranih podjetij v državi izvora. Študija zadevnega problema poglobljeno analizira delo OECD in Evropske komisije pri reševanju vprašanj, povezanih z obdavčitvijo digitalnega gospodarstva in njunih prizadevanj za razširitev in/ali spremembo koncepta stalne poslovne enote, tako da bo ocena v prihodnje temeljila na gospodarski in digitalni prisotnosti podjetij v državi izvora in ne (zgolj) na fizični. Prav tako se je tekom raziskovanja iskalo kazalnike o kratkoročnih in dolgoročnih potencialnih rešitvah, ki bi privedle do pravičnejše distribucije davčne osnove. Iskalo se je odgovore tudi na morebitne polemike glede ustreznosti teh rešitev z vidika splošno sprejetih načel, primeroma, načela nevtralnosti. Prav tako me je zanimalo, ali so morda katere države že uvedle kakšna enostranska pravila, ki bi lahko predstavljala problem glede harmoničnosti prava EU, saj je za usklajenost mednarodnega davčnega sistema ključno, da se sprejemajo skupne in harmonične odločitve. Posamezna davčna pravila, namenjena visoko digitaliziranim podjetjem, bi lahko povzročila razdrobljenost mednarodnega davčnega sistema, kar pa bi lahko privedlo do konkurenčnega neravnovesja in povečalo tveganje utaj in izogibanja davkom. Kot se bo pokazalo tekom magistrskega dela, je končen sklep, da trenutnega koncepta ni mogoče uporabiti za obdavčitev v digitalnem gospodarstvu, saj le-ta ne omogoča obdavčitve dejavnosti visoko digitalnih podjetij v državi izvora. Koncept oz. načelo stalne poslovne enote je tako treba spremeniti, posodobiti in razširiti, da bo prilagojeno digitalnemu gospodarstvu.
Ključne besede: digitalno gospodarstvo, pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja, zmanjševanje davčne osnove, prenašanje dobička, OECD, EU, Evropska komisija.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 747; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

4.
Tožba zaradi nedelovanja Evropske komisije: diskrecijska pravica kot procesna ovira : diskrecijska pravica kot procesna ovira
Nika Bele, 2022, magistrsko delo

Opis: Načelo pravne države skladno z 2. členom PEU predstavlja enega izmed temeljnih načel na katerih temelji Evropska unija. Kljub pomembnosti tega načela pa smo v zadnjih letih na evropskem političnem parketu priča njegovemu (načrtnemu) spodkopavanju s strani določenih držav članic EU. Čeprav kriza pravne države v prvi vrsti odpira vprašanje glede (spornih) ravnanj in ukrepov držav članic EU, pa moramo nanjo gledati tudi skozi prizmo odzivov evropskih institucij. Posebej relevanten in pomemben je na tem mestu odziv Evropske komisije, ki velja za »varuhinjo Pogodb« in ki skladno s 17. členom PEU skrbi za uporabo Pogodb in ukrepov, ki jih institucije sprejemajo na njuni podlagi. Kriza pravne države oz. vladavine prava tako odpira vprašanja glede možnosti sankcioniranja držav članic v primeru sistemskih in načrtnih dejanj in ukrepov, ki v praksi ogrožajo omenjeno načelo. Sodno varstvo je v EU zagotovljeno že na primarni ravni z določbo 47. člena Listine EU o temeljnih pravicah, ki določa pravico od učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča. Pravno oz. sodno varstvo je znotraj EU konkretizirano v večih postopkih, ki so večinoma urejeni v Pogodbah. Najpogostejši postopek za ugotavljanje kršitev držav članic je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti iz Pogodb, ki jo predvideva 258. člen PDEU. Ker je spodkopavanje načela pravne države v praksi težko okategorizirati za kršitev določbe Pogodb je za kršitve tega načela na videz primernejši politični postopek iz 7. člena PEU, ki je v spošnem namenjen sankcioniranju sistemskih nevarnosti za načelo vladavine prava. Zaradi vprašljive uspešnosti takšnega postopka v praksi je EU sprejela dodatne mehanizme za zaščito načela pravne države. Sprva je bil leta 2014 izdelan »Novi okvir EU za krepitev načela pravne države«, leta 2020 pa je bila sprejeta Uredba 2020/2092 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije, ki ščiti proračun EU pred kršitvami načel pravne države. Z željo po krepitvi načela pravne države so z Novim okvirom in Uredbo 2020/2092 Evropski komisiji naložene dodatne pristojnosti v zvezi s samim pričetkom omenjenih postopkov. V oktobru 2021 je Evropski parlament vložil tožbo zaradi nedelovanja Evropske komisije, v kateri ji očita neukrepanje v zvezi s postopkom po Uredbi 2020/2092. Ta tožba tako odpira polemiko v zvezi z nedelovanjem institucij (konkretneje Komisije) v primeru, ko evropska zakonodaja predvideva možnost sankcioniranja DČ, a sama institucija takšne možnosti ne izkoristi. Vprašanje pasivnosti institucij je v praksi mnogokrat tesno povezano z vprašanjem obstoja diskrecijske pravice glede sprožitve posameznega postopka. V magistrski nalogi se tako konkretneje ukvarjam z institutom tožbe zaradi nedelovanja, ki jo ureja 265. člen PDEU. V ospredju obravnave instituta bo predstavljeno nedelovanje Evropske komisije, pri čemer bom skušala najti (morebitno) povezavo med diskrecijsko pravico ter dopustnostjo tožbe zaradi nedelovanja.
Ključne besede: učinkovito sodno varstvo, tožba zaradi nedelovanja, 265. člen PDEU, Evropska komisija, diskrecija, vladavina prava.
Objavljeno v DKUM: 07.07.2022; Ogledov: 817; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (939,54 KB)

5.
Obvladovanje tveganj v informacijski in komunikacijski dejavnosti
Alan Batagelj, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo definirali in opisali finančna in ostala tveganja ter obvladovanje teh. Opisali smo kratek pregled stanja mobilnih operaterjev na slovenskem in avstrijskem trgu ter opisali Telekom Slovenije in A1 Telekom Austria. Natančno smo opredelili tako tveganja izbranih družb kot obvladovanje teh tveganj in za obe podjetji opisali evolucijo procesa upravljanja s tveganji. Na koncu smo omenjeni proces med obema družbama primerjali ter navedli in opisali izzive družb in informacijske in komunikacijske dejavnosti. Naš cilj je bil ugotoviti ali imata izbrani družbi vpeljan celovit sistem upravljanja s tveganji in če se zavedata izzivov in groženj, ki jih prinašata tehnologija in prihodnost z roko v roki. Ugotovili smo, da imata obe izbrani družbi vpeljan učnkovit sistem upravljanja s tveganji ter da svoja tveganja učinkovito obvladujeta. Pri tem pa igrajo veliko vlogo vplivi iz zunanjega okolja kot je bil nastop gospodarske krize in vedno nove regulacije. Veliko vlogo igrajo tudi institucije Evropske unije, ki s svojo strategijo predstvljajo izzive v prihodnosti.
Ključne besede: tveganje, obvladovanje tveganj, telekomunikacija, katalog tveganj, evropska komisija
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1723; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (697,16 KB)

6.
VPLIV IN OBSEG REFORME EVROPSKE UNIJE NA PODROČJU TRŽNIH KONCENTRACIJ
Matija Gomboc, 2016, diplomsko delo

Opis: Konkurenčno pravo varuje konkurenco na prostem trgu, kontrola koncentracij pa je ena izmed najbolj klasičnih področij konkurenčne politike. Pri nadzoru koncentracij na ravni Evropske unije ima glavno besedo Evropska komisija, zaradi pomembnosti področja pa ga praktično ureja tudi vsaka država članica. Cilj nadzora koncentracij je presoja ali se lahko dve ali več gospodarski družbi združita (v širšem smislu, tj. v statusnem ali pogodbenem smislu) in predvsem, ali bi takšna združitev negativno vplivala na konkurenco na trgu. Negativen vpliv pa lahko nastane tudi že pri lastništvu neobvladujočih manjšinskih deležev v podjetju konkurenta. Tak manjšinski delež lahko znatno pomaga njegovemu lastniku do neupravičene prednosti v tekmi na prostem trgu. Zato se je Evropska komisija odločila, da bo uredila pravno področje tržnih koncentracij s poudarkom na neobvladujočih manjšinskih deležih; področje, ki je do sedaj predstavljalo pravno luknjo. Diplomsko delo najprej predstavi trenutno pomanjkljivo pravno ureditev in težave, ki se pojavljajo, kar podpre tudi s primeri iz prakse. Nato se osredotoči na samo reformo, kjer je predstavljena njena vsebina in obseg. Na koncu pa je podan še kratek sklep ali reforma resnično prinaša rešitev na področju pridobitve neobvladujočega manjšinskega deleža ali pa predstavlja samo lepotni učinek.
Ključne besede: Konkurenčno pravo, koncentracije, Evropska komisija, reforma, neobvladujoči manjšinski delež.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 1065; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (798,92 KB)

7.
PONAREJANJE DENARJA; KAZENSKO PRAVNO VARSTVO EVRO VALUTE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Josip Luketič, 2016, diplomsko delo

Opis: Evro je skupna evropska valuta v 19 državah Evropske unije. V obtoku je 18,5 milijard evro bankovcev in 116 milijard evro kovancev, ki so plačilno sredstvo 337 milijonom prebivalcev Evropske unije.Evro je v diplomskem delu obravnavan kot predmet kaznivega dejanja ponarejanja denarja, katerega so dolžne pred ponarejanjem, varovati vse članice Evropske unije.Na kratko je v diplomskem delu opisana zgodovina nastanka evro valute, pojem gotovine oz. denarja. Poleg opisa evro valute in njenih značilnosti, je poudarjena uvedba Evra v Sloveniji, ki je kot prva nova članica držav EU uvedla Evro kot zakonito plačilno sredstvo. Nadalje je opisana zgodovina ponarejanja denarja nasploh, ter konkretno za evro valuto, skupaj s statističnimi podatki za območje Evropske unije in Slovenije. Osrednji del diplomskega dela govori o mednarodnem kazensko pravnem varstvu evro valute, katero pred ponarejanjem varuje Ženevska konvencija o preprečevanju ponarejanja denarja ter pravni akti institucij Evropske unije, kot so uredbe, direktive idr. V Republiki Sloveniji nacionalna zakonodaja prenese mednarodno varstvo s Kazenskim zakonikom, Zakonom o kazenskem postopku in Zakonom o državnem tožilstvu. Kot pomembne so navedene predvidene spremembe Kazenskega zakonika (KZ-1E).V diplomskem delu je naveden tudi oris zaščitnih elementov, vgrajenih v evro valuto, ki uporabnikom olajšajo njihovo uporabo na eni ter na drugi strani otežijo ponarejanje. V zaključku diplome, so navedene in opisane mednarodne institucije in mehanizmi Evropske unije, ki skrbijo za varovanje evra pred ponarejanjem ( ECB, Evropska komisija, Europol, Eurojust in Interpol) kot tudi vloga Banke Slovenije in Policije ter Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije in Združenja bank Slovenije, skupaj z različnimi poslovnimi bankami. V zaključku naloge so podani konkretni predlogi za izboljšanje preprečevanja ponarejanja evro valute.
Ključne besede: Evro, Evropska unija, Ponarejanje denarja, Kazenski zakonik Republike Slovenije, Kazensko pravno varstvo, Ženevska konvencija, Uredbe, Direktive, Banka Slovenije, Policija, Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, Zaščitni elementi, ECB, Evropska komisija, Europol, Eurojust in Interpol
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 2336; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

8.
POLOŽAJ ZAPOSLENIH V PRIVATIZACIJSKIH POSTOPKIH Z VIDIKA PRAVA EVROPSKE UNIJE
Karla Pinter, 2016, magistrsko delo

Opis: Neoliberalna politika, ki je v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja postala vodilna politika in ekonomska doktrina, ima danes še vedno zelo močan vpliv na regulacijo ekonomskega, finančnega in pravnega sistema. Svetovna gospodarska in finančna kriza, ki se je začela leta 2007, je pustila svoj pečat v skoraj vseh državah, ki so morale zaradi poslabšanja javno-finančne slike izpeljati vrsto ukrepov za konsolidacijo javnih financ, pri čemer je privatizacija samo eden izmed načinov neoliberalne politike za reševanje finančne krize ter del politike upravljanja z državnimi oz. kapitalskimi deleži. Ko govorimo o privatizaciji, govorimo o javni politiki, ki presega meje javnofinančnih in gospodarskih posledic, saj ima tudi številne druge. Javni interes v postopkih privatizacije ima pomembno težo, a je ta omejen tudi z določili prava Evropske unije, saj mora prodajalec državnega premoženja – javni subjekt ravnati tako, kot bi ravnal skrben zasebni vlagatelj ob enakih tržnih pogojih in voditi postopek za t.i.«aid free« privatizacijo. Ob tem je pomembno izpostaviti, da privatizacija poleg pravil o državnih pomočeh trči tudi ob pravila, ki urejajo položaj zaposlenih v privatizacijskih postopkih (na privatizacijo vplivajo tudi pravila o prevzemih in svobodni konkurenci, vendar teh pravil magistrska naloga ne obravnava). Postopek privatizacije ter pravila o državnih pomočeh ne bi smeli biti argument za nevključevanje in izločanje zaposlenih iz postopkov prodaje kapitalskih deležev v lasti države in za krčenje njihovih pridobljenih pravic. Za delavca je bistveno vprašanje ohranitev njegovih pravic, predvsem varnost njegove zaposlitve, saj prenehanje pogodbe o zaposlitvi zanj predstavlja kratenje njegove socialne in ekonomske varnosti in pomeni (praviloma) tudi izgubo glavnega vira dohodka za preživljanje njega in njegove družine. A ta interes zaposlenih trči ob interes kupca in/ali prodajalca v privatizacijskih poslih, kajti prav svoboda določanja pogojev o uporabi delovne sile ter prilagajanje potrebam poslovanja je tista fleksibilnost, ki jo zagovorniki opravljanja dejavnosti zaradi pridobivanja dobička potrebujejo in zagovarjajo. Neoliberalna politika zadnjih let je stremela k čim večji fleksibilizaciji delovnega prava, tudi zaradi vedno večje konkurenčnosti, ki pa ga je dodatno intenziviral prav proces globalizacije. V postopku privatizacije tako pride do kolizije interesov prodajalcev in kupcev državnega premoženja z interesi zaposlenih, ki želijo čim večjo varnost ohranitve obstoječih pravic. Kot sem navedla, so po sedanji ureditvi državne pomoči tudi neposreden del privatizacijske politike. Pravila državnih pomoči po eni strani vzpodbujajo utrjevanje regionalnih gospodarstev, saj so državne pomoči dodeljene neposredno posamičnemu podjetju, spet po drugi strani pa posegajo v tržno konkurenco ter tržna razmerja, zaradi česar lahko ovirajo tudi delovanje notranjega trga EU. Ob navedenem moram izpostaviti, da je pri prodaji državnega premoženja bistvena presoja pogoja gospodarske prednosti za vsaj eno podjetje, pri čemer pride do uporabe testa skrbnega zasebnega vlagatelja, ki želi pri prodaji doseči najvišjo možno ceno. V tej povezavi moram izpostaviti, da takšno stališče temelji tudi na argumentu varstva konkurence. V nasprotnem primeru bi privatizacija družbe, ki je v državni lasti, lahko vsebovala nedovoljene državne pomoči, v kolikor kupec ali prodajalec pridobita ugodnosti in koristi, ki jih pri siceršnji prodaji med zasebnimi subjekti ne bi dosegla. V postopkih privatizacije je pomemben tudi vpliv sodelovanja delavcev pri upravljanju kot tistega instrumenta, s katerim zaposleni sodelujejo v teh postopkih. Prodajalci oz. upravljavci državnega premoženja bi morali zasledovati cilj in načela družbeno odgovornega ravnanja, delavci, njihovi predstavniki ter socialni partnerji pa bi morali biti proaktivni in v največji možni meri sodelovati v teh postopkih preko institutov participativnega managementa.
Ključne besede: neoliberalizem, deregulacija, fleksibilizacija, privatizacija, odgovorno podjetništvo, korporativno upravljanje, delavci, sodelovanje delavcev pri upravljanju, individualna participacija, kolektivna participacija, soupravljanje, socialne zaveze, ohranitev pravic zaposlenih, državne pomoči, nedovoljene državne pomoči, necenovni pogoji in zaveze, pravo EU, združljivost z notranjim trgom, Evropska komisija in Sodišče EU
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2494; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

9.
Priložnosti za skladnejši infrastrukturni razvoj pomurskih občin s pomočjo sredstev kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj
Tatjana Vrbajnščak, 2016, magistrsko delo

Opis: Strukturni skladi, ki predstavljajo pomemben delež proračuna Evropske unije (EU), so bili oblikovani z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami članicami EU. Njihova finančna sredstva so pomembna predvsem za tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, saj usmerjajo svoja sredstva v skladu s cilji EU, le-ti pa so osnova za odločanje, kateri projekti naj se podprejo z njihovo pomočjo. S članstvom v EU je tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike. Prav s pomočjo teh sredstev si želi Slovenija doseči enega glavnih ciljev, in sicer uravnotežen regionalni razvoj, saj se trenutno še vedno srečuje z velikimi razvojnimi razlikami. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh neravnovesij imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tudi Slovenija je za programsko obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa za črpanje sredstev iz naslova strukturnih skladov, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se je uporabljal finančni instrument ESRR. Za Slovenijo je nujno, da se usmeri v projekte, ki bodo krepili njeno konkurenčnost, blaginjo in razvitost regij in posledično tudi konkurenčnost samoupravnih lokalnih skupnosti. Pomembno vlogo ima pri tem priprava operativnih programov, ki so hkrati tudi izvedbeni dokumenti za črpanje sredstev strukturnih skladov. Poudariti je potrebno, da gre pri tem za zelo zahteven proces, pri katerem ne gre le za usklajevanje med Slovenijo in Brusljem, temveč tudi znotraj same države. To pa posledično zahteva tudi strokovno in učinkovito državno upravo, ki dobro pozna postopke za črpanje sredstev skladov EU. Na še boljše koriščenje sredstev v prihodnje bi pomembno vplivala ustanovitev pokrajin. S tem pa bi tudi regije, ki so že doslej imele dokaj dobro absorpcijsko sposobnost, slednjo le še povečevale. Pri pregledu izvajanja strukturne politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ureditev zelo zapletena, saj je v sam proces vključeno veliko število institucij in uporabnikov ter da vse skupaj oblikuje zapleteno verigo odnosov. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavljajo strukturni skladi nov način delovanja, kar pomeni, da je potreben določen čas, da se lahko slovenska administracija prilagodi na te spremembe. Uspešnost v procesu financiranja iz strukturnih skladov je odvisna namreč predvsem od kakovostno pripravljenega projekta, ki mora vsebovati predvsem dobro idejo, kakovostno pripravljeno projektno dokumentacijo in končno tudi učinkovito izvedbo samega projekta. Finančna in gospodarska kriza, ki je povzročila poslabšanje gospodarske situacije v večini slovenskih statističnih regij, se je še posebej močno odrazila v Pomurju. Zato je bila nujno potrebna intervencija Vlade RS, s sprejetjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, ki je posebno pozornost namenjal predvsem projektom Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz programov evropske kohezijske politike. Da bi pokrajina ob Muri svojim prebivalcem s pomočjo sonaravnega bivanja zagotavljala visoko kakovost življenja, potrebuje gospodarski razvoj, ki bo temeljil na razvoju novih tehnologij, turizmu, sonaravnem kmetovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski kot raziskovalno-razvojni, naravni, kulturni, okoljski in človeški prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva. Kot vzorčni primer uspešnega črpanja sredstev iz ESRR smo v magistrskem delu predstavili projekt občine Apače, ki je z uspešno prijavo na 2. javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« pridobila 546.350,00 EUR evropskih sredstev za izvedbo turističnega projekta »Poti starega hrasta v občini Apače«. Projekt se je izvajal v okviru OP RR za obdobje 2007–2013.
Ključne besede: Strukturni skladi, Evropska unija, regije, Pomurska regija, projekti, črpanje sredstev, regionalni razvoj, Evropski sklad za regionalni razvoj, Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, samoupravne lokalne skupnosti, Evropska komisija, gospodarska kriza, Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji 2010-2015, kohezijska politika, sonaravno bivanje
Objavljeno v DKUM: 03.08.2016; Ogledov: 1959; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

10.
REFORMA KADROVSKIH PREDPISOV V EVROPSKIH INŠTITUCIJAH - ODZIV EVROPSKE UNIJE NA TRENUTNO STANJE NA TRGU DELA V EVROPI
Karmen Senekovič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo prikazuje reformo kadrovskih predpisov v evropskih institucijah ter njihove posledice na uslužbence, predvsem tiste, ki delajo v Evropski komisiji. V teoretičnem delu smo predstavili Evropsko unijo in njene institucije, Evropski urad za izbor osebja in bistvene novosti, ki jih je prinesla zaposlitvena reforma. V empiričnem delu smo s pomočjo raziskave preverili mnenje anketiranih zaposlenih v Evropski komisiji o zaposlitveni reformi in njenih posledicah zanje. Zanimalo nas je tudi, v čem vidijo uradniki prednost biti zaposlen v Evropski komisiji in nasploh v evropskih institucijah. Na osnovi njihovih odgovorov smo podali predloge, ki lahko koristijo tako vodstvu kot tudi uslužbencem, da skupaj najdejo primerne rešitve za povečanje nekaterih težav, ki so povezane z zaposlitveno reformo.
Ključne besede: Evropska komisija, zaposlitvena reforma, vodstvo, spremembe, uradniki
Objavljeno v DKUM: 08.07.2016; Ogledov: 846; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

Iskanje izvedeno v 3.64 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici