1. Postopek vključevanja Severne Makedonije v Evropsko unijo in implementaciji pravil računovodenja v nacionalno pravoPetar Brdaroski, 2023, diplomsko delo Opis: Severna Makedonija je neobalna država na Zahodnem Balkanu. Od svoje osamosvojitve leta 1991 je Severna Makedonija izkazala nenehno predanost zasledovanju politične stabilnosti, gospodarskih reformah in evropske vrednote, ki jih sama po sebi ima in spoštuje. Ker je sorazmerno majhna evropska država v razvoju, ima najboljše možnosti za rast in stabilizacijo v Evropski uniji. Toda je država kandidatka od leta 2005, s čimer je del enega najdaljših evropskih integracijskih maratonov v zgodovini Evropske unije. Evropska Unija, kot najboljša evropska spodbujevalka miru in blaginje, ima instrumente, s katerimi spodbuja evropske države k močnemu povezovanju, prizadevanju za skupne cilje, hkrati pa promovira ohranjanje različnih kultur in načinov življenja. Postopek vključevanja novih držav članic se je zaradi dosedanjih izkušenj Unije bistveno spremenil, zato je pomembno, da države, ki si želijo vstopa v EU, razumejo, zakaj in kako se spreminja ter kako bo to vplivalo nanje.
Ključne besede: Evropska unija, Severna Makedonija, evro-integracija, implementacija, vrednote, računovodska pravila
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 90; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,54 MB) |
2. Primerjalna analiza inflacijskih gibanj v državah Evropske unijeTine Merhar, 2023, diplomsko delo Opis: Inflacija je naravni ekonomski pojav, ki ga označujemo s splošno rastjo cen blaga in storitev. Nosilci ekonomske politike si morajo prizadevati za ohranitev zasidranih inflacijskih pričakovanj, ki so ključna za vzpostavitev cenovne stabilnosti, definirane z nizko, predvidljivo in stabilno rastjo cen v višini 2 % na letni ravni. Neenakomerna razporeditev inflacijskih dejavnikov med državami članicami Evropske unije vpliva na razlike v intenziteti divergence inflacijskih stopenj. Znotraj posameznih držav Evropske unije prihaja do razlik v stopnji inflacijske neenakosti, ki odraža neenakomeren vpliv inflacijskih gibanj na različne dohodkovne skupine. Med državami Evropske unije prihaja do heterogenosti v zabeleženih inflacijskih stopnjah zgornjega in spodnjega dohodkovnega kvintila prebivalstva, kar v državah povzroči potrebo po prilagoditvi protiinflacijskih ukrepov ekonomske politike. Smiselna je usmeritev ukrepov ekonomske politike dohodkovnim skupinam z najizrazitejšim upadom realnega dohodka in preprečitev nadaljnjega povečevanja inflacijske neenakosti. Kljub temu da med državami članicami Evropske unije prihaja do razlik v zabeleženih inflacijskih stopnjah in inflacijski neenakosti glede na višino dohodka, zaznamo pozitivno povezavo med višino inflacije, merjeno z indeksom HICP, in višino razlike med inflacijsko stopnjo spodnjega in zgornjega dohodkovnega kvintila prebivalstva.
Ključne besede: inflacijska dinamika, Evropska unija, divergenca inflacijskih stopenj, dejavniki inflacije, inflacijska neenakost.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 205; Prenosov: 33
Celotno besedilo (4,24 MB) |
3. Uporaba vodnega topa kot prisilnega sredstva policije v državah Evropske unije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeEva Kolenc, 2023, diplomsko delo Opis: Policisti smejo v primeru, ko je javni red huje ali množično kršen, uporabiti posebne ukrepe, ki jim pravimo prisilna sredstva. Pri tem si prizadevajo za uporabo manj nasilnih prisilnih sredstev, preden se zatečejo k uporabi hujšega orožja. Kot enega izmed človeku manj nevarnih/smrtonosnih prisilnih sredstev štejemo vodni top, ki naj, vsaj teoretično, ne bi rezultiral v hujše poškodbe ali celo smrt. Praksa je v času protestov v obdobju pandemije Covida-19 pokazala drugače. Nepravilna uporaba vodnega topa lahko privede do številnih primarnih, sekundarnih in terciarnih poškodb, zato je bistveno, da se za njegovo uporabo policisti ustrezno strokovno izobrazijo in usposobijo.
Z diplomskim delom smo skozi primerjavo domače in tuje zakonodaje preučevali podobnosti in razlike v načinih in pogojih uporabe vodnega topa pri nas in ostalih državah Evropske unije. Prav tako smo ugotavljali, če je v času pandemije koronavirusa v Sloveniji zaznati več primerov uporabe vodnega topa kot v letih prej.
Rezultati kažejo, da je bilo pri izvajanju ukrepov za zajezitev virusa v obdobju pandemije pri nas res zaznati več primerov uporabe vodnega topa kot v obdobju prej. Ugotovitve kažejo tudi, da je zakonska ureditev uporabe vodnega topa kot prisilnega sredstva policije med državami članicami Evropske unije relativno podobna, z nekaj izjemami. Tako pri nas kot drugod, je na tem področju prostora za kar nekaj izboljšav, o katerih bo treba razmisliti v prihodnosti.
Ključne besede: policija, prisilna sredstva, vodni topovi, poškodbe, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.07.2023; Ogledov: 265; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,19 MB) |
4. Primerjava pogojev za pridobitev orožja v državah Evropske unije in Združenem kraljestvu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMaruša Forjan, 2023, diplomsko delo Opis: V današnjih časih ima vedno več ljudi orožni list zaradi različnih razlogov: varnosti, lovstva, športa, zbirateljstva. Veliko ljudi si želi orožni list, a ne ve, kako do njega oziroma kakšni so pogoji za pridobitev le-tega. Zato bomo skozi zaključno delo raziskali pogoje za pridobitev orožja v državah Evropske unije in Združenem kraljestvu. Zanimalo nas bo, kako se pogoji razlikujejo med državami, kakšni so pogoji za njegovo pridobitev, torej kaj vse potrebuje, katere pogoje je treba izpolniti, ali lahko ima oseba, ki želi pridobiti orožni list, kriminalno preteklost in podobno. Na spletu je zelo malo virov, ki bi to opisali, pa še ti so zelo splošni. Skozi diplomsko delo ugotovimo, da so v večini držav EU pogoji zelo podobni, razlike so pravzaprav zanemarljive. Najbolj se razlikujeta pogoja starost in ali mora oseba opraviti izpit za orožje. Zanimala nas je tudi kriminalna aktivnost z ilegalnim orožjem, še posebej, če se v primeru ropa, smrti zaradi orožja in podobnega le-ta uporabi ilegalno ali legalno. Ugotovimo lahko, da ne glede na to, kako strogi so zakoni glede orožja, kriminalci še vedno najdejo pot, da pridejo do ilegalnega orožja. V nekaterih državah je pot do ilegalnega orožja zelo preprosta. V enem primeru je novinar želel ugotoviti, kako hitro lahko pride do orožja; v manj kot enem tednu je dobil možnost kupiti veliko vrst orožja kar na ulici.
Ključne besede: orožje, orožni list, dovoljenja, Evropska unija, Združeno kraljestvo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 30.03.2023; Ogledov: 451; Prenosov: 59
Celotno besedilo (759,95 KB) |
5. Dejavniki, povezani s hitrostjo odziva na klic v sili 112 v državah Evropske unijeMišel Szőke, Vanja Erčulj, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti nekatere značilnosti nujnih klicev na številko 112 in proučiti, ali so določeni dejavniki, kot so gostota naseljenosti, prisotnost dodatne številke za nujno pomoč in gospodarska razvitost države, povezani s hitrostjo odziva na klic v sili 112. Prispevek naslovi tudi problematiko lažnih klicev. Metode: V vzorec raziskave je bilo vključenih 28 držav Evropske unije (EU). Podatki o hitrosti odziva na klic 112, število lažnih klicev, obstoj dodatnih številk za klic v sili, gostota poselitve in bruto domači proizvod (BDP) za leto 2019 so bili pridobljeni iz uradnih spletnih virov. Statistična analiza je vključevala opisno statistiko in preverjanje hipotez s pomočjo t-testa za neodvisne vzorce ali MannWhitneyevega U testa in korelacijske analize. Ugotovitve: Gospodarska razvitost, gostota naseljenosti ali prisotnost dodatne številke za nujno pomoč v državi se ne odražajo pri hitrosti odziva na klic v sili 112. Odzivnost je med državami različna, zato bi bilo smiselno iskati druge razloge, zakaj prihaja do razlik v hitrosti odziva. Največ lažnih klicev je v letu 2019 imela Malta, najmanj pa Nemčija. Omejitve/uporabnosti raziskave: Omejitve raziskave so nedostopnost vseh kazalnikov, vezanih na klic v sili 112, za vse države EU ter pomanjkanje literature na obravnavano temo. Praktična uporabnost: Hitrost odziva na klic v sili 112 je ključna za uspešno in učinkovito posredovanje pri različnih tipih urgentnih dogodkov. Preučevanje dejavnikov, povezanih s hitrostjo odziva, je ključno za izboljšanje storitev in posledično izboljšanje zdravstvenega stanja in varnosti državljanov. Ravno tako je treba nasloviti problematiko lažnih klicev, ki negativno vplivajo na kakovost nudenja nujne pomoči.
Ključne besede: klici v sili, gospodarska razvitost, hitrost odziva, gostota naseljenosti, 112, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 226; Prenosov: 9
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Analiza pripravljenosti slovenskega trga na električna vozila : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaDijana Arsova, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga temelji na osnovi analize pripravljenosti uporabe električnih vozil na slovenskem ozemlju. V nalogi smo zajeli razvoj električnih vozil, njihovo stagnacijo ter njihovo uporabo danes. Dotaknili smo se tudi podnebnih sprememb, ki nastanejo zaradi emisij toplogrednih plinov. Diplomska naloga prav tako zajema javnomnenjsko analizo, ali je večina prebivalstva v Sloveniji pripravljena narediti zamenjavo vozil na notranje izgorevanje z vozili na električni pogon. Poleg tega smo raziskali, kakšne so napovedi Evropske unije in Slovenije v zvezi z uporabo električnih vozil. Obravnavali smo prav tako prednosti in slabosti, ki jih imajo električna vozila, ter kakšne prispevke nam lahko prinese nakup električnega vozila. V zadnjem delu diplomske naloge smo analizirali podatke in poiskali rešitev, in sicer katero električno vozilo bo najbolj primerno za prodajni slovenski trg.
Ključne besede: električna vozila, podnebne spremembe, Evropska unija, promet, onesnaževanje, toplogredni plini
Objavljeno v DKUM: 16.01.2023; Ogledov: 388; Prenosov: 89
Celotno besedilo (2,85 MB) |
7. Zloraba dovoljenj za prebivanje v Republiki Sloveniji z namenom dela na črno v RS in državah EU : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTom Gracar, 2023, diplomsko delo Opis: Današnji čas je zaznamovan z množičnimi migracijami, ki so posledica zapletenih
mednarodnih odnosov in konfliktov. Migracije pomenijo določena tveganja v povezavi z
ekonomsko, varnostno, družbeno in kulturno situacijo tudi v državah Evropske unije, saj
imajo velik vpliv na proces evropskega povezovanja, ki predvideva prost pretok blaga,
storitev, kapitala in ljudi na prostoru Evropske unije in odpravo notranjih meja med
članicami. Kljub dogovoru med članicami se to izvršuje le delno, saj določene države
Evropske unije ponovno uvajajo nadzor na svojih mejah. S tem se pojavljajo dvomi o
prihodnosti Evropske unije. Države članice Evropske unije morajo skupaj poiskati način,
kako omejiti in obvladovati tokove priseljencev in prosilcev za azil. Državljani Evropske
unije želijo, da je Unija solidarna z ljudmi, ki bežijo pred preganjanjem in vojno, a
odločna proti tistim, ki nimajo pravice do vstopa ali prebivanja v Evropi. Republika
Slovenija je kot članica Evropske unije zelo priljubljena kot izhodiščna točka za
nadaljnjo migracijo tujcev v okviru Evropske unije, saj jim izdano dovoljenje za
prebivanje v Republiki Sloveniji omogoča prosto gibanje in bivanje v vseh članicah
Evropske unije. Organi pregona ugotavljajo, da obstajajo primeri, ko si tujci pridobijo
dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji v nasprotju z zakonsko predpisanimi
nameni. Ti tujci se v želji po večjem zaslužku zaposlujejo na črno in se nemalokrat po
neuspelem poskusu zaposlitve pričnejo ukvarjati s kriminalnimi dejanji, kar vpliva na
znižanje standarda varnosti. Drugi primer je ustanavljanje t. i. slamnatih podjetij, ki
služijo predvsem za pridobivanje dovoljenj za prebivanje ali za »pranje denarja«. O različnih primerih zlorab nas vsakodnevno obveščajo sredstva javnega obveščanja. Prav
tako se je treba zavedati, da migracije predstavljajo za državo tudi določeno finančno
breme. To finančno breme je mišljeno v smislu celote vseh mehanizmov države
(pristojnih organov), ki so odgovorni za nadzor in obravnavo migracij.
Ključne besede: migracije, dovoljenja za prebivanje, delo na črno, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.01.2023; Ogledov: 482; Prenosov: 61
Celotno besedilo (938,59 KB) |
8. Zeleni energetski prehod in trgi kovinAna Ulbin, 2022, diplomsko delo Opis: Če želimo minimizirati škodo iz podnebnih sprememb, je ključno, da dvig globalne temperature omejimo pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo. Glavni krivec antropogenega segrevanja ozračja je energetski sektor, zaradi česar igra prehod k nizkoogljičnim virom pridobivanja energije osrednjo vlogo v zeleni tranziciji. Solarne in vetrne elektrarne, električna vozila, baterije in električna omrežja temeljijo na izrazito mineralno intenzivnih tehnologijah, kar pomeni, da bo uspešen zeleni energetski prehod zahteval ogromno povečanje povpraševanja po nekaterih kovinah, kot so baker, litij, nikelj in kobalt. Problematika pri tem je, da so trgi kovin nepopolni. Nahajališča rud so pogosto koncentrirana v slabo upravljanih državah, časi do vzpostavitve nove proizvodnje so dolgi, koncentracija proizvodnje pa je tako po državah kot po podjetjih velika tudi v fazah prečiščevanja kovin. Posledični morebitni deficiti na trgih kovin bi lahko zakasnili zeleni prehod, hkrati pa povzročili geopolitične pretrese. Države, ki ne bodo uspele zagotoviti dovoljšne oskrbe s kritičnimi minerali, dovoljšnega obsega domačih predelovalnih zmogljivosti in zadostne proizvodnje zelenih tehnologij, bi lahko postale nekonkurenčne. Tveganja za Evropsko unijo so velika. Res je, da bi uspešen zeleni energetski prehod lahko zmanjšal njeno izpostavljenost uvozu ruskih energentov, vendar je hkrati Evropska unija močno odvisna od uvoza kovin, ki so potrebne za zeleni prehod. Pri tem obstaja nevarnost, da bi se Evropska unija v prihodnosti pretirano izpostavila svoji strateški tekmici Kitajski, ki večinoma dominira v vseh fazah verig vrednosti zelenih tehnologij.
Ključne besede: zeleni energetski prehod, baker, nikelj, litij, kobalt, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 10.11.2022; Ogledov: 476; Prenosov: 74
Celotno besedilo (2,37 MB) |
9. Trgovinski sporazum med EU in Kanado - ekonomski in pravni vidikIris Robič Klobasa, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je bolj podrobno opisan trgovinski sporazum med Evropsko Unijo in Kanado, ki ga s kratico poimenujemo CETA. Uvodoma je predstavljeno področje mednarodnega trgovanja, ki obsega poslovanje s trgovinskimi sporazumi med državami Evropske Unije in tretjimi državami. V delu smo obravnavali mednarodno trgovino in področja, ki so vključena v njeno poslovanje ter opredelili del mednarodne trgovine, ki se imenuje trgovinska politika. Ta uporablja različne mednarodne instrumente za bolj učinkovito poslovanje na mednarodnih trgih. Predstavljene so značilnosti trgovinskih sporazumov, ki so eden najpomembnejših dejavnikov za mednarodno poslovanje. Pri tem smo se osredotočili na sporazum CETA, ki vključuje boljše poslovne priložnosti s postopnim zmanjševanjem ovir in enakopravnim, predvidljivim in pošteno konkurenčnim sodelovanjem. CETA je eden najmočnejših sporazumov, ki pokriva različna področja, kot so carine, poreklo blaga, uvoz in izvoz, investicije, itd. Skozi delo smo raziskali pozitivne in negativne vplive, ki nastanejo kot posledica sporazuma CETA na države pogodbenice, med katerimi je tudi Slovenija. Ob koncu diplomskega dela smo raziskali, kako se obnese sporazum CETA v času pandemije Covid-19.
Ključne besede: trgovinski sporazumi, mednarodna trgovina, evropska unija, tretje države, mednarodno sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 336; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,25 MB) |
10. Uvedba evra na HrvaškemMargaret Zoka, 2022, diplomsko delo Opis: Republika Hrvaška je leta 2013 postala 27. članica Evropske unije, kar pomeni, da je najmlajša članica. Z vstopom v Evropsko unijo je Hrvaška pridobila številne prednosti, kot so vstop na velik evropski trg, prostejši pretok blaga, delovne sile in kapitala, večja konkurenčnost kot pri državah nečlanicah ter financiranje projektov iz skladov EU, kar je povzročilo splošno izboljšanje gospodarstva. Vse države članice imajo možnost vstopa v evrsko območje, torej da sprejmejo evro kot svojo nacionalno valuto. Z vstopom v evrsko območje članice pridobijo še večje koristi, saj vstop v evrsko območje odpravlja valutno tveganje, znižuje transakcijske stroške pretvorbe valut ter prinaša dostop do vzajemnih skladov in večjo konkurenčnost gospodarstva. Hrvaška se je mehanizmu deviznih tečajev ali ERM II pridružila leta 2020 in je trenutno v tako imenovani »čakalnici«, kjer bo dve leti, kar je pogoj za prevzem evra. Glede na to, da v svetu trenutno prevladuje pandemija covida-19, so prizadeta vsa gospodarstva, kar pomeni, da je bil vstop Hrvaške v evrsko območje še toliko težji. Ne glede na vse izzive bo Hrvaška s 1. januarjem 2023 prevzela evro. Uvedba evra za Hrvaško pomeni nove prednosti, pa tudi nova tveganja. Glavni prednosti sta odprava valutnega tveganja in znižanje stroškov pretvorbe valut, zaradi česar bo hrvaško gospodarstvo privlačnejše za potencialne partnerje. Glavna tveganja uvedbe evra so izguba neodvisne denarne politike, enkratni stroški konverzije in tveganje dviga cen. Po primerjavi prednosti in slabosti uvedbe evra lahko sklepamo, da bo Hrvaška imela več koristi kot škode.
Ključne besede: Evropska unija, evrsko območje, mehanizem ERM II, Hrvaška in Evropska unija.
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 439; Prenosov: 29
Celotno besedilo (2,12 MB) |
