1. Vloga sociokulturnega okolja pri učinkih vzgojnih stilov na izide mladeih: raziskava v izbranih državah jugovzhodne Evrope : raziskava v izbranih državah Jugovzhodne EvropeTina Cupar, 2024, doktorska disertacija Opis: Vzgojni stili staršev predstavljajo pomemben dejavnik posameznikovega razvoja in specifičnih izidov v različnih razvojnih obdobjih. Vprašanje optimalnosti avtoritativnega, avtoritarnega ali permisivnega vzgojnega stila je pogosto povezano tudi z vprašanji pomena vloge sociokulturnega okolja, v katerem se vzgoja odvija. Pogojenost uporabe in učinkov vzgojnih stilov z vidika sociokulturnih značilnosti je v manjši meri raziskana v evropskem prostoru, zlasti v državah Jugovzhodne Evrope. Namen disertacije je v okviru meddržavne primerjalne analize desetih držav Jugovzhodne Evrope preučiti vlogo različnih značilnosti sociokulturnega okolja na makro in mikro ravni pri razširjenosti in učinkovanju vzgojnih stilov za tri različna področja izidov mladih (izobraževalne izide, problematično vedenje, subjektivno blagostanje in zdravje). Zbiranje podatkov je temeljilo na reprezentativnih vzorcih mladih iz 10 držav Jugovzhodne Evrope (N = 10.909) starih od 14 do 29 let. Rezultati glede razširjenosti vzgojnih stilov med drugim kažejo, da so o avtoritarni vzgoji v večji meri poročali moški in mladi iz družin z nižjim socioekonomskim položajem. Z vidika učinkov ugotavljamo, da so učinki avtoritativnega vzgojnega stila najbolj konsistentno pozitivni, a njihov pozitiven učinek variira glede na značilnosti sociokulturnega okolja. Učinki avtoritarnega vzgojnega stila so najbolj konsistentno negativni, a tudi najbolj dovzetni za moderacijsko vlogo sociokulturnega okolja. Učinki permisivnega vzgojnega stila so v največji meri variabilni, značilnosti sociokulturnega okolja pa jih pogojujejo v najmanjši meri. Stopnja kolektivistične usmerjenosti in stopnja tradicionalističnih vrednotnih usmeritev sociokulturnega okolja blažita negativne učinke avtoritarnega in permisivnega vzgojnega stila pri različnih izidih ter krepita pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila pri izobraževalnih izidih. Bolj prevladujoče tradicionalistične vrednote prav tako zmanjšujejo pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila na področju subjektivnega blagostanja in zdravja. Rezultati kažejo, da vzgojni stili učinkujejo manj škodljivo v sociokulturnih okoljih, ki so bolj skladni z značilnostmi posameznega stila. Tako stopnja kolektivistične usmerjenosti kot tradicionalističnih vrednotnih usmeritev imata pomembno vlogo blažilca v primerih splošno slabše funkcionalnih vzgojnih stilov.
Ključne besede: vzgojni stili, mladi, Jugovzhodna Evropa, izobraževalni izidi, problematično vedenje, subjektivno blagostanje, zdravje, šolski uspeh, delinkventno vedenje, uporaba drog, sociokulturno okolje, kolektivistična usmerjenost, tradicionalistične vrednote, socioekonomska razvitost
Objavljeno v DKUM: 06.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (2,69 MB) |
2. Pomen in potrebna infrastruktura za uporabo utekočinjenega zemeljskega plina v Evropi : diplomsko deloRok Pribožič, 2024, diplomsko delo Opis: Zaključno delo obravnava veliko odvisnost Evrope in z njo tudi Evropske unije od uvoza energentov, saj EU uvozi več kot 60 % primarnih energetskih virov, vključno s premogom, nafto in zemeljskim plinom. Najbolj je odvisna od uvoza zemeljskega plina; tako je v zadnjih letih odvisnost znašala več kot 85 %. Delo opisuje vlogo utekočinjenega zemeljskega plina pri energetski oskrbi Evrope in njegov pomen pri diverzifikaciji nabavnih poti energetskih virov. Govori o pomenu energetske varnosti in zakaj je diverzifikacija energetskih virov Evrope pomembna za energetsko varnost Evrope. Obravnava preteklo, trenutno in predvideno porabo fosilnih goriv s poudarkom na zemeljskem plinu v EU in primere nenadnih prekinitev dobave zemeljskega plina zaradi geopolitičnih razmer v svetu. Opisuje pomen utekočinjenega zemeljskega plina pri zanesljivi energetski preskrbi in prehodu k nizkoogljičnim virom. Predstavi, kako nam lahko uporaba utekočinjenega zemeljskega plina omogoča zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v Evropi, pri čemer bo omenjen projekt »BLUE CORRIDOR PROJECT«. Opisuje terminale za pretovor utekočinjenega zemeljskega plina (pregled obstoječih in načrtovanih terminalov v Evropi), dolžine transportnih poti in tankerje, s katerimi prevažamo utekočinjen zemeljski plin.
Ključne besede: utekočinjen zemeljski plin, infrastruktura, Evropa, energetski vir, fosilna goriva, EU, terminal
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,90 MB) |
3. Nasilje v družini: primerjava med evropskim svetom in Bližnjim vzhodom : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloVanja Renko, 2024, diplomsko delo Opis: Dandanes je nasilje veliko bolj razširjeno po svetu in tudi pri nas. Nasilje v družini je oblika nasilja, ki je razširjena v vseh starostnih, socialnih, izobrazbenih in poklicnih slojih. Ogroža večinoma najbolj občutljive skupine ljudi kot so: otroci, ženske in starejši. Nasilje se prične zelo neopazno in prikrito v udobju doma. Najprej se prične s psihičnim nasiljem, nato se vedno bolj stopnjuje do verbalnega in kasneje tudi do fizičnega. Že od nekdaj je bilo nasilje v družini tabu tema, vendar je nasilja vse več in bi si želela, da bi se o tem več govorilo. Ljudje bi morali biti bolj ozaveščeni, kar bi mogoče nasilje preprečilo ali vsaj nekoliko prej končalo.
Diplomska naloga obsega primerjavo nasilja v družini med evropskim svetom s poudarkom na Sloveniji ter Bližnjim vzhodom s poudarkom na Afganistanu. Obravnavala sem pojavnost nasilja v omenjenih svetovih. Raziskala sem, kako rešujejo nasilje v družini na področju Afganistana in kako pri nas. To sem raziskala s pomočjo sistematičnega pregleda literature. Predstavila sem tudi različne vrste nasilja ter splošne informacije o nasilju v družini. Policija v Afganistanu se v veliko primerih ne odzove na klice povezane z nasiljem, zato veliko primerov ostane skritih in posledično tudi predstavlja večjo nevarnost za žrtve. Poleg tega se veliko število žensk v Afganistanu sploh boji poklicati policijo na pomoč zaradi strahu pred družinskimi člani. Na drugi strani pa je v Sloveniji kazenski zakonik (191.člen), ki preprečuje vsakršno nasilje v družini. Kljub zakonom pa je tudi v Sloveniji veliko število primerov nasilja v družini.
Ključne besede: nasilje v družini, psihično nasilje, verbalno nasilje, ekonomsko nasilje, spolno nasilje, Evropa, Bližnji vzhoddiplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (586,38 KB) |
4. Spolno izkoriščanje kot oblika trgovine z ljudmi v Jugovzhodni Evropi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTeja Šercer, 2024, diplomsko delo Opis: Trgovina z ljudmi je oblika sodobnega suženjstva, pri katerem posamezniki uporabijo različne vrste goljufije z namenom prisile osebe v delo in izvrševanje spolnih uslug. Trgovina z ljudmi ima več različnih oblik, osebe pa so lahko izkoriščene na različne načine. Najbolj poznana oblika je spolno izkoriščanje. Spolno izkoriščanje je definirano kot zloraba moči, zaupanja ter ranljivega položaja žrtve. Države, ki sestavljajo Jugovzhodno Evropo, priznavajo trgovino z ljudmi kot kaznivo dejanje v svojih zakonodajah, te pa so skladne s Protokolom Združenih narodov. Regijo Jugovzhodne Evrope sestavljajo Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Grčija, Kosovo, Severna Makedonija, Črna Gora, Romunija, Srbija in Slovenija. Analiza iz leta 2022 je pokazala, da je prevladujoča oblika trgovine z ljudmi v državah Jugovzhodne Evrope spolno izkoriščanje. Za preučevanje problema smo se osredotočili na pregled strokovne literature, kjer smo pregledali uradne dokumente, ki so nam omogočili podrobnejši vpogled v zakonske akte in ukrepe, ki jih imajo države Jugovzhodne Evrope za boj proti trgovini z ljudmi in spolnemu izkoriščanju. Za boljši vpogled o številu žrtev trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja smo naredili pregled statističnih baz. Tudi naša raziskava je pokazala, da je spolno izkoriščanje prevladujoča oblika trgovine z ljudmi v država Jugovzhodne Evrope. Najbolj ranljive skupine za spolno izkoriščanje so ženske in otroci. Albanija in Grčija sta zabeležili večje število žrtev trgovine z ljudmi, kar lahko povežemo z dejstvom, da imata omenjeni državi premalo razvitih členov v Kazenskem zakoniku. Države Jugovzhodne Evrope še zmeraj bijejo boj proti trgovini z ljudmi in imajo še zmeraj veliko prostora za izboljšanje in napredek pri boju z omenjeno problematiko. Nekatere države so uspešnejše kakor druge, kar se kaže v številu žrtev. V državah, kjer se število žrtev vsako leto veča oz. ostaja isto, bi bilo smiselno izvesti še nadaljnje raziskave, da se določi konkreten razlog in predlaga izboljšave. Države, ki imajo slab oz. pomanjkljiv kazenski zakonik in člene, ki opredeljujejo trgovino z ljudmi in spolno izkoriščanje, bi morale te nadgraditi in poostriti. Prav tako bi bilo smiselno zakonodajo nekaterih držav urediti tako, da bo ščitila žrtve in da jim bo tudi nudila možnosti za rehabilitacijo.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, spolno izkoriščanje, Jugovzhodna Evropa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,38 MB) |
5. Napovedniki nacionalizma in evroskepticizma med mladimi v Jugovzhodni Evropi : primerjalna analiza dvanajstih državVanesa Korže, 2024, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrske naloge je bila preučitev napovednikov nacionalizma in evroskepticizma med mladimi iz dvanajstih držav Jugovzhodne Evrope. Empirični del naloge temelji na sekundarni analizi anketnih podatkov, ki so bili zbrani v okviru projekta »FES Youth Study Southeast Europe 2024« na nacionalno reprezentativnih vzorcih mladih, starih med 14 in 29 let. Izkazalo se je, da na ravni skupnega vzorca vseh obravnavanih držav skoraj vsi napovedniki nacionalizma in evroskepticizma tendenčno kažejo v predvidene smeri. Pri tem kot ključno ugotovitev izpostavljamo zelo visoko meddržavno variacijo napovednikov nacionalizma in evroskepticizma. Edina delna izjema je odnos med nacionalizmom in politično avtoritarnostjo, pri katerem smo ugotovili statistično značilne pozitivne korelacije v skoraj vseh obravnavanih državah. Nekoliko presenetljiva je ugotovitev, da so bolj avtoritarno nagnjeni mladi v večini držav bolj verjetno naklonjeni Evropski uniji. Presenetila nas je tudi ugotovitev, da se je le v Sloveniji pojavila pričakovana negativna korelacija med najvišjo doseženo stopnjo izobrazbe staršev in nacionalizmom. Mladi iz Slovenije sicer izrazito odstopajo tudi po moči povezave med nenaklonjenostjo priseljencem in višjo stopnjo nacionalizma.
Ključne besede: nacionalizem, Evropska unija, evroskepticizem, Jugovzhodna Evropa, avtoritarnost
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 10; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,72 MB) |
6. Razvoj resocializacijskih programov v evropskih zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNika Seles, 2024, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu predstavljamo razvoj resocializacijskih programov v Evropi ter primerjalno analizo resocializacijskih programov v izbranih evropskih državah (Slovenija, Nemčija, Poljska in Norveška). V prvem delu se osredotočamo na zgodovinski razvoj resocializacijskih programov v Evropi ter proučujemo načine implementacije tretmajskih programov v praksi. V drugem delu zaključnega dela natančneje analiziramo resocializacijske programe v izbranih evropskih državah ter izpostavljamo ključne podobnosti in razlike med izbranimi državami. Izhajajoč iz pregleda literature je razvidno, da se je namen kaznovanja v večini evropskih držav usmeril v resocializacijo obsojencev, kjer je cilj zaporne kazni zagotoviti, da obsojenci postanejo aktivni člani družbe po prestani kazni, s čimer se zmanjša možnost ponovitve kaznivih dejanj. Ugotovitve so pokazale, da v zaporih Slovenije, Nemčije, Poljske in Norveške izvajajo izobraževalne programe in delovne terapije za obsojence. Ključne razlike med izbranimi državami se pokažejo pri kakovosti izvajanja tretmajskih programov. Podatki o razmerju med številom zaprtih oseb in zaporskimi delavci (primarno strokovnimi delavci), ki so pomemben indikator kakovosti resocializacijskih programov, pokažejo, da je Norveška edina država, kjer je število zaporskih delavcev večje kot število zaprtih oseb. Med izbranimi državami izstopa Poljska, kot edina med izbranimi državami z visoko stopnjo zaprtih oseb in ki nima jasno opredeljenega namena kaznovanja.
Ključne besede: zapori, resocializacija, resocializacijski programi, Evropa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.07.2024; Ogledov: 164; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,26 MB) |
7. Spremembe izbranih podnebnih kazalcev in klimatskih tipov v Evropi do konca 21. stoletja : magistrsko deloMatej Meško, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so analizirane spremembe izbranih podnebnih kazalcev in spremembe razporeditev podnebnih tipov od leta 1981 do leta 2100 na podlagi štirih 30-letnih obdobij. V teoretičnem delu sta orisana geografsko in podnebno stanje Evrope, kjer so izpostavljeni ključni dejavniki, ki so vzajemno vplivali na razporeditev podnebnih tipov, v našem primeru po Köppenovi podnebni klasifikaciji. Predstavljeni so tudi naravni in antropogeni vzroki za podnebne spremembe, ki jih že širša stroka vsakoletno bolj raziskuje. Pri tem se uporabljajo različni podnebni modeli in scenariji, ki napovedujejo različne intenzitete sprememb. Delo je nastalo na podlagi podatkov modela MPI-ESM1-2-HR in pesimističnega scenarija SSP-585. Pridobljene podatke iz CHELSA CLIMATE smo oblikovali v orodjih GIS za svoje potrebe ter analizirali spremembe razporeditev podnebnih tipov in sedmih izbranih kazalcev: letne povprečne temperature zraka, povprečne maksimalne temperature zraka, povprečne minimalne temperature zraka, letne višine padavin, dolžine rastnih dob, število dni s temperaturo nad 10 °C in število dni s snežno odejo. Analize so ugotovile spremembe pri vseh kazalcih, pojavile pa so se velike regionalne spremembe v intenzivnosti sprememb. Predvsem zahodni deli celine in tudi osrednji deli so izkazovali manjše spremembe, medtem ko se pri vseh kazalcih izpostavljajo prostori Južne, Severne in Vzhodne Evrope za območja največjih sprememb. Napovedi prikazujejo visok porast temperatur, zmanjšanje padavin, povečanje rastnih dob in števila dni s temperaturo nad 10 °C ter zmanjšanje števila dni s snežno odejo. Kot posledica sprememb kazalcev je tudi sprememba v razmestitvi podnebnih tipov. Na večino Evrope bi se razširili toplejši podnebni tipi, medtem ko bi hladnejši ostali omejeni le na visokogorje in skrajne severne dele celine. Spremembe kazalcev imajo in bodo imele katastrofalne posledice za naravo in človeka.
Ključne besede: Evropa, podnebne spremembe, podnebje, temperatura, padavine, Köppen, 21. stoletje.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 158; Prenosov: 49
Celotno besedilo (3,26 MB) |
8. Trendi na področju religioznosti v sloveniji in izbranih evropskih državah : magistrsko deloSanja Ančič, 2024, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil podrobneje proučiti sekularizacijske trende v osmih izbranih evropskih državah. Pri raziskovanju je bila uporabljena metoda sekundarne analize podatkov s pomočjo programa SPSS. Uporabljeni so bili podatki iz raziskav European Social Survey med letoma 2002 in 2020, ki so omogočili longitudinalno primerjavo vrednosti med izbranimi državami. Na osnovi opravljenih analiz je mogoče sklepati, da v Evropi poteka sekularizacija. V vseh proučevanih državah je bilo ugotovljeno, da skozi izbrano časovno obdobje upada delež tistih, ki redno obiskujejo religijske obrede, ter delež tistih, ki redno molijo zunaj verske institucije. Podatki prav tako kažejo, da v večini vključenih držav upada stopnja samoocenjene religioznosti, ocenjena na lestvici od 0 do 10. Pri tej dimenziji je bilo prav tako opaženo, da iz leta v leto narašča število gorečih vernikov, kar kaže na religijsko polarizacijo. Izkazalo se je tudi, da v nekaterih državah deleži pripadnikov verskih skupnosti skozi leta tendenčno naraščajo. Ob hkratnih trendih usihanja drugih vidikov religioznosti je mogoče trditi, da se v teh državah krepijo trendi tako imenovanega pripadanja brez verovanja (angl. belonging without believing). Gre za način prilagajanja religije sodobnemu času, pri katerem se posamezniki identificirajo s posamezno religijo, vendar se mnogi med njimi le malo zmenijo za verska in moralna prepričanja ter obredna pričakovanja svoje religije.
Ključne besede: religija, sekularizacija, Evropa
Objavljeno v DKUM: 06.06.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,04 MB) |
9. Religioznost in zadovoljstvo mladih z različnimi vidiki življenja : analiza v desetih državah jugovzhodne EvropeAmadeja Gole, 2024, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil v desetih državah jugovzhodne Evrope podrobneje preučiti odnos med religioznostjo ter zadovoljstvom z različnimi vidiki življenja mladih, pa tudi ugotoviti, kakšne so razlike med državami ter posameznimi religijami. Raziskava je bila izvedena s pomočjo metode sekundarne analize podatkov z uporabo programa SPSS. Uporabili smo podatke iz raziskave FES Youth Studies Southeast Europe 2018/2019, ki je bila izvedena na reprezentativnih vzorcih mladih v desetih državah jugovzhodne Evrope. Za analizo podatkov smo uporabljali korelacijsko analizo, multiplo regresijsko analizo in primerjavo povprečij s pomočjo grafikona napak. Rezultati analiz kažejo, da religioznost v nobeni državi ne korelira negativno z nobeno dimenzijo zadovoljstva. Na ravni celotnega vzorca desetih držav so bile korelacije pri vsaki dimenziji zadovoljstva pozitivne, samo v primeru zadovoljstva s prijatelji pa je bila ta povezava nesignifikantna. Rezultati so pokazali precejšnje razlike glede na dimenzijo zadovoljstva, saj smo na primer pri družini v vseh državah ugotovili statistično značilno pozitivno korelacijo z religioznostjo, v primeru prijateljev pa samo v dveh državah. Prav tako dosega družina, izmed vseh obravnavanih dimenzij, najmočnejšo korelacijo na ravni celotnega vzorca vseh obravnavanih držav. Da sta religioznost ter njen vpliv na zadovoljstvo s posameznimi vidiki življenja odvisna od več dejavnikov, pa med drugim kažejo rezultati, ki so pokazali statistično značilno pozitivno povezanost za vsako od dimenzij zadovoljstva samo pri katolištvu, medtem ko se pri islamu in pravoslavju pri nekaterih dimenzijah zadovoljstva pojavijo tudi nesignifikantne povezave.
Ključne besede: Religioznost, mladi, zadovoljstvo, jugovzhodna Evropa
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 198; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,16 MB) |
10. |
