| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Kriminaliteta v zvezi z uvajanjem evra
Damjan Potparič, Anton Dvoršek, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: ponarejanje denarja, goljufije, evro, Evropska unija, EU, Europol
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 162; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (212,91 KB)

2.
Ciljno iskanje oseb z mednarodno tiralico
Dušan Kerin, Anton Dvoršek, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: iskanje oseb, tiralica, mednarodna tiralica, Europol, Interpol, Eurojust, Sirene
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 150; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (228,05 KB)

3.
Boj Evropske unije proti organizirani kriminaliteti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Benjamin Čehič Limoni, 2022, diplomsko delo

Opis: Organizirane kriminalne skupine izvajajo kazniva dejanja, z namenom pridobiti si predvsem moč ali dobiček. Na območju Evropske Unije se ukvarjajo s številnimi dejavnostmi, katere so odvisne od povpraševanja družbe, v kateri se organizirana kriminalna skupina nahaja. Najpogostejše oblike dejanj, s katerimi se te skupine na območju EU ukvarjajo, so trgovina z drogami, tihotapljenje ljudi, trgovina s strelnim orožjem, finančne ali druge vrste goljufij, kibernetska kriminaliteta ter ekološka kriminaliteta. Ker omenjena dejanja povzročajo škodo državnemu sistemu, se države med seboj povezujejo in ustvarjajo razne instrumente za boj proti organizirani kriminaliteti. Ker je za boj proti organizirani kriminaliteti najpomembnejša transparentnost in mednarodno sodelovanje, velik korak za boj proti organizirani kriminaliteta predstavlja združitev držav v EU. Glavni instrument EU za boj proti organizirani kriminaliteti predstavlja varnostna pobuda EMPACT, v okviru katerega se med seboj povezujejo razne organizacije za boj proti organizirani kriminaliteti, kot so Europol, Frontex, Eurojust, CEPOL, itd. Rezultati kažejo, da se Evropska unija sicer dobro bori proti OK, vendar pa se bodo morali z razvojem organizirane kriminalitete močno razviti tudi načini preiskovanja le-te, če hočemo, da rezultati ostanejo na tem nivoju. Ugotovili smo, da organizirana kriminaliteta predstavlja zelo velik problem predvsem zaradi dejstva, da je zelo močno povezana s korupcijo oseb na visokih položajih, pri čemer korupcija teh oseb direktno omogoča obstoj organizirane kriminalitete.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, Evropska unija, Europol, Eurojust, Frontex, CEPOL, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 634; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

4.
Skupne preiskovalne skupine v boju proti organiziranemu kriminalu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Patricija Ivnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučili skupne preiskovalne skupine, ki predstavljajo eno od posebnih preiskovalnih tehnik oziroma metod, ki jih organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj uporabljajo pri preiskovanju hujših kaznivih dejanj. Predstavili smo pravni okvir, ki ureja ustanovitev in delovanje teh skupin. Ugotavljali smo vlogo Europola, Eurojusta in urada OLAF pri ustanovitvi in delovanju skupnih preiskovalnih skupin. Preučili smo tudi praktične izkušnje držav pri uporabi tega preiskovalnega orodja. V nadaljevanju smo preučili značilnosti ter pojavne oblike kaznivih dejanj, ki jih lahko uvrščamo v organiziran kriminal. Ugotavljali smo mednarodne vidike teh kaznivih dejanj in smiselnost uporabe skupnih preiskovalnih skupin pri preiskovanju organiziranega kriminala. Z intervjujem smo ugotavljali omejitve teh skupin in razloge, da se ta metoda v praksi (pri nas) ne uporablja tako pogosto. Ugotovili smo, da ustanovitev skupne preiskovalne skupine ni podvržena striktnemu zakonodajnemu postopku in prav tako ne predstavlja tako velikega finančnega zalogaja, saj je možno financiranje. Razlog, da se skupne preiskovalne skupine morda ne uporabljajo tako pogosto, je najverjetneje, strah pred neznanim in občutek, da bi ustanovitev take skupine preiskavo otežila in ne olajšala. V prihodnosti tudi v Sloveniji pričakujemo porast uporabe teh skupin, saj se je v praski pokazalo, da so učinkovita preiskovalna metoda pri preiskovanju kaznivih dejanj z mednarodnim elementom.
Ključne besede: diplomske naloge, skupna preiskovalna skupina, organiziran kriminal, Evropska unija, Europol, Eurojust
Objavljeno v DKUM: 01.08.2019; Ogledov: 1382; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

5.
PONAREJANJE DENARJA; KAZENSKO PRAVNO VARSTVO EVRO VALUTE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Josip Luketič, 2016, diplomsko delo

Opis: Evro je skupna evropska valuta v 19 državah Evropske unije. V obtoku je 18,5 milijard evro bankovcev in 116 milijard evro kovancev, ki so plačilno sredstvo 337 milijonom prebivalcev Evropske unije.Evro je v diplomskem delu obravnavan kot predmet kaznivega dejanja ponarejanja denarja, katerega so dolžne pred ponarejanjem, varovati vse članice Evropske unije.Na kratko je v diplomskem delu opisana zgodovina nastanka evro valute, pojem gotovine oz. denarja. Poleg opisa evro valute in njenih značilnosti, je poudarjena uvedba Evra v Sloveniji, ki je kot prva nova članica držav EU uvedla Evro kot zakonito plačilno sredstvo. Nadalje je opisana zgodovina ponarejanja denarja nasploh, ter konkretno za evro valuto, skupaj s statističnimi podatki za območje Evropske unije in Slovenije. Osrednji del diplomskega dela govori o mednarodnem kazensko pravnem varstvu evro valute, katero pred ponarejanjem varuje Ženevska konvencija o preprečevanju ponarejanja denarja ter pravni akti institucij Evropske unije, kot so uredbe, direktive idr. V Republiki Sloveniji nacionalna zakonodaja prenese mednarodno varstvo s Kazenskim zakonikom, Zakonom o kazenskem postopku in Zakonom o državnem tožilstvu. Kot pomembne so navedene predvidene spremembe Kazenskega zakonika (KZ-1E).V diplomskem delu je naveden tudi oris zaščitnih elementov, vgrajenih v evro valuto, ki uporabnikom olajšajo njihovo uporabo na eni ter na drugi strani otežijo ponarejanje. V zaključku diplome, so navedene in opisane mednarodne institucije in mehanizmi Evropske unije, ki skrbijo za varovanje evra pred ponarejanjem ( ECB, Evropska komisija, Europol, Eurojust in Interpol) kot tudi vloga Banke Slovenije in Policije ter Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije in Združenja bank Slovenije, skupaj z različnimi poslovnimi bankami. V zaključku naloge so podani konkretni predlogi za izboljšanje preprečevanja ponarejanja evro valute.
Ključne besede: Evro, Evropska unija, Ponarejanje denarja, Kazenski zakonik Republike Slovenije, Kazensko pravno varstvo, Ženevska konvencija, Uredbe, Direktive, Banka Slovenije, Policija, Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, Zaščitni elementi, ECB, Evropska komisija, Europol, Eurojust in Interpol
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 2475; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
Vedenjska biometrika, Europol in slovenska policija : diplomsko delo univerzitetnega študija
Gašper Gruden, 2015, diplomsko delo

Opis: Pri procesu identifikacije in verifikacije identitet ljudi ima danes pomembno vlogo biometrija. Večina njenih postopkov se naslanja na fiziološke in fizikalne značilnosti posameznikov, manj poznana in redkeje uporabljana pa je vedenjska biometrija. Cilj naloge je preučiti področje vedenjske biometrije, ugotoviti značilnosti vedenjskih identifikatorjev in preveriti, v kolikšni meri se organi kazenskega pregona poslužujejo teh metod. Glavna prednost vedenjske biometrije je, da lahko kot podlago za identifikacijo uporabimo vsako vedenje posameznika in da lahko na neinvaziven način naenkrat nabiramo večje število identifikatorjev, kar olajša oblikovanje multimodalnih sistemov. Pri primerjavi s klasičnimi identifikatorji smo ugotovili, da sta za uspešnost identifikacije nujni izdelava in uporaba multimodalnih profilov, saj so vedenjski identifikatorji manj zanesljivi (manj univerzalni, se hitreje spreminjajo in lahko jih tudi zavestno kontroliramo). Ob pomoči predstavnikov sodišč, strokovnjakov s področja kazenskega pregona in sodnih odločb smo ugotovili, da se vedenjska biometrija pri nas uporablja v majhni meri (izjemo predstavljata prepoznavi govorca in pisave). Podobno velja tudi za Europol, ki se na tem področju zanaša na delovanje lokalnih organov kazenskega pregona. Pri analizi pravne ureditve in sodne prakse postane jasno, da vedenjski identifikatorji niso enako zaščiteni kot klasični, kar delno izhaja iz dejstva, da je posameznikovo vedenje vsem vidno in se ga zato zlahka zajame oziroma posname. Naše mnenje je, da bi se morala pravila za hrambo in uporabo vedenjske biometrije približati pravilom, ki veljajo za klasične identifikatorje, saj omogočajo enak poseg v pravice in zasebnost posameznikov.
Ključne besede: biometrija, vedenjska biometrija, identifikacija, policija, policijsko delo, Europol, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.10.2015; Ogledov: 18109; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (601,73 KB)

7.
Evrsko [!] ponaredki - sistemski, varnostni in organizacijski vidiki preprečevanja škodnih primerov zaradi ponarejanja : magistrsko delo
Dušan Rupar, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo ponarejanje denarja skozi različna obdobja od njegovega nastanka pa vse do danes. Ponarejanje gotovine je šlo skozi različna obdobja tehničnega in tehnološkega napredka, ki so tudi ponarejevalcem pripomogla k vedno boljšim ponaredkom in postopkom poskusa ponarejanja. Prispevek se nanaša predvsem na današnje skrajne možnosti in oblike ponarejanja evrogotovine in ključne izsledke, ki so ob tem nastali. Težišče magistrskega dela je v sami raziskavi, kjer preverjamo splošno poznavanje bankovcev, njihovih zaščitnih elementov in ponaredkov nasploh. Na področju zatiranja ponarejanja evro bankovcev imajo ključno vlogo Evropska centralna banka, Interpol, Europol in policija ter druge pristojne institucije, ki ena brez druge ne bi mogle učinkoviti delati.
Ključne besede: ponarejanje denarja, bankovci, evro, preprečevanje, zaščitni elementi, policija, policijsko delo, mednarodno sodelovanje, Interpol, Europol, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 25.02.2014; Ogledov: 1705; Prenosov: 419  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

8.
Ciljno iskanje oseb - pravni in operativni vidik : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tadej Groboljšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Ciljno iskanje oseb – pravni in operativni vidik, je celovita predstavitev področja ciljnega iskanja oseb v Republiki Sloveniji in izdelava primerjave s ciljnim iskanjem v primerljivi državi, v tem primeru Republiki Nemčiji, kjer so se njihovi varnostni organi kot prvi v Evropi pričeli ukvarjati z načrtnim oziroma ciljnim iskanjem oseb. Ciljno iskanje oseb lahko opredelimo kot skupek načrtnih ukrepov ali dejanj v skladu z mednarodno, evropsko ter nacionalno zakonodajo in mednarodnim sodelovanjem, s ciljem izslediti, prijeti in izročiti osebo, ki jo išče policija, zavod za prestajanje kazni oziroma sodišče. Ciljno iskanje praviloma izvaja policija posamezne države. Za ciljno iskanje oseb se uporabljajo tako klasične policijske metode kot tudi prikriti preiskovalni ukrepi, na primer tajni prisluhi komunikacij, tajno sledenje oseb, prikriti vstopi v tuja stanovanja, uporaba tajnih sodelavcev policije in podobno. Razlika med državami se v tem pogledu kaže predvsem v različni zakonodaji s področja prikritih oziroma tajnih ukrepov. V novejšem času, ob pojavi interneta ali tako imenovanih javno dostopnih socialnih omrežij, kot je Facebook, je mogoče pri iskanju pridobiti podatke tudi iz javno dostopnih virov. Ukrepi, uporabljeni pri ciljnem iskanju osebe, se med državami lahko zelo razlikujejo, saj so precej odvisni od nacionalne zakonodaje države posameznice in od mednarodnega sodelovanja med posameznimi državami, ki so vključene v proces ciljnega iskanja oseb. Slednje se je v zadnjem času precej izboljšalo z vključevanjem držav v različne mednarodne integracije, kot je Evropska unija, in sicer z ustanovitvijo organizacije Europol ter s poenotenjem nacionalnih zakonodaj držav pristopnic, v skladu z direktivami Evropske unije. Slaba stran izboljšanega sodelovanja med evropskimi državami pa se kaže v prilagoditvi osumljencev, obdolžencev in obsojencev, ki za skrivanje izbirajo čedalje bolj oddaljene ciljne države. V diplomskem delu smo najprej obdelali veljavno zakonodajo, na podlagi katere je mogoče izvajati ukrepe za izsleditev osumljenca, obdolženca ali obsojenca, v drugem delu pa operativni vidik oziroma neposredno izvedbo ukrepov za izsleditev iskane osebe.
Ključne besede: policija, policijsko delo, iskanje oseb, mednarodno sodelovanje, Europol, Interpol, schengenski informacijski sistem, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.03.2013; Ogledov: 3327; Prenosov: 469
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

9.
Problemi mednarodnih kriminalističnih preiskav : diplomsko delo univerzitetnega študija
Kristina Bucik, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil osvetliti področje mednarodnega kriminalističnega preiskovanja in predvsem predstaviti probleme, s katerimi se soočajo mednarodni kriminalistični preiskovalci. V diplomskem delu je opisan zgodovinski pregled mednarodnega kriminalističnega preiskovanja, trenutno stanje, predvsem na področju mednarodne zakonodaje, mednarodnih organizacij in načinov sodelovanja, ter priložnosti mednarodnega kriminalističnega sodelovanja v prihodnosti. V osrednjem delu diplomskega dela smo se osredotočili na izzive, s katerimi se kriminalistični preiskovalci soočajo pri svojem delu in zaradi katerih lahko pride do manjše učinkovitosti in napak pri preiskovanju ter posledično do nepreiskanih kaznivih dejanj. Skozi diplomsko delo smo potrdili hipoteze, da so pravni viri okvir za mednarodno kriminalistično preiskovanje, a lahko hkrati pomenijo tudi oviro za mednarodne preiskave. Potrdili smo tudi, da pri preiskavah prihaja do mnogih, zelo različnih problemov in da je največji problem mednarodnih preiskav nezadosten pretok informacij med državami ter, da bi skupne preiskovalne skupine lahko pomenile preobrat pri preiskovanju in mednarodnem sodelovanju. Slednje so namreč kot moderen inštrument preiskovanja evropskih preiskovalcev in pravosodnih organov. To trenutno novo, močno orožje, ki ima mnogo prednosti, bi lahko preiskovalcem pomagalo dohiteti in prehiteti storilce kaznivih dejanj in pomagati k večji in učinkovitejši preiskovanja kaznivih dejanj v Evropi.
Ključne besede: kriminalistično preiskovanje, mednarodno sodelovanje, Interpol, Europol, Sirene, schengenski informacijski sistem, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.05.2012; Ogledov: 2061; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (548,32 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici