| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv biotskih in abiotskih dejavnikov na izbiro habitata pri ličinkah dveh vrst volkcev (Neuroptera, Myrmeleontidae)
Tadeja Bantan, 2020, magistrsko delo

Opis: Preučevali smo izbiro habitata pri ličinkah dveh vrst volkcev lijakarjev, Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius. Izbira primernega mesta za gradnjo lijaka je zelo pomembna in odvisna od različnih dejavnikov. Raziskali smo preferenco do habitata na osnovi različnih abiotskih in biotskih dejavnikov, kot so zrnavost substrata, vlaga, vpliv osvetljenosti ter prisotnosti drugega osebka. Ličinke so izbirale med štirimi različnimi granulacijami peska. Za najustreznejšo sta obe vrsti izbrali granulacijo peska z zrnavostjo od 230-540 µm. Nadalje smo ugotavljali, katera granulacija je druga in tretja najbolj ustrezna izbira, v kolikor je ustreznejša navlažena. Ličinke obeh vrst so kazale podobno preferenco do granulacij peska, od G2 (230-540), nato G1 (110-230 µm) ali G3 (540-1000 µm). Ličinkam ne ustreza granulacija G4 (1000-1540 µm). Ugotovili smo, da oba dejavnika, vlažnost substrata in granulacija, vplivata na izbiro substrata pri ličinkah. Nadalje smo preverili, kako na ličinke vplivata sprememba osvetljenosti in prisotnost drugega osebka. Večina ličink E. nostras je zgradila lijak v osenčenem delu posode, ob prisotnosti drugega osebka, tudi v primerih, ko sta v posodi bila dva osebka iste ali različnih vrst. Predvidevamo, da so za vrsto pomembnejši abiotski dejavniki v habitatu, manj pa interakcije. V nasprotju so ličinke M. formicarius kazale preferenco do osvetljenega dela ter večje oddaljenosti od drugega osebka, zato so ličinke v parih gradile lijake tudi na osenčenem delu posode. Predvidevamo, da interakcije in posledično kompeticija med osebki močneje prizadeneta ličinke vrste M. formicarius.
Ključne besede: volkci, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, vlaga, granulacija peska, osvetljenost, interakcija, izbira habitata
Objavljeno v DKUM: 29.10.2020; Ogledov: 908; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

2.
Interakcije med larvami volkcev in plenilsko vedenje ob povečani prisotnosti plena
Eva Veler, 2018, magistrsko delo

Opis: Larve volkcev so sedentarni plenilci, med katerimi je kar nekaj vrst, ki gradijo pasti v obliki lijakov. V prvem delu naloge smo preučevali interakcije med larvama dveh vrst lijakarjev; Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius. Vrsti se v naravi pojavljata simpatrično. V prvem poskusu smo kompeticijo med dvema larvama povečali, tako da smo 15 dni hranili le eno larvo v paru, nato smo režim hranjenja spremenili. Larve E. nostras so, ne glede na hranjenost, ob prisotnosti M. formicarius bolj povečale lijake kot v kontrolnem poskusu, kjer so bile v posode nameščene posamezno. Larve M. formicarius so v interakcijah lijake manj povečevale, hkrati pa so se več prestavljale in so bile pogosteje brez lijakov. Pri večji gostoti larv sta se obe larvi pogosteje prestavljali, pogostejši je bil tudi pojav znotrajcehovskega plenilstva. Ne glede na hranjenost obeh larv v paru, so larve E. nostras v interakcijah pogosteje zmagale kot larve M. formicarius. Sklepamo, da lahko različen odziv larv obeh vrst na pomanjkanje hrane pomembno vpliva na kompeticijsko uspešnost posamezne vrste. V zadnjem poskusu smo pare larv 24 ur snemali in analizirali videoposnetke. Opisali smo 14 novih osnovnih vedenjskih vzorcev, ki so vključeni v direktne interakcije med larvami obeh vrst volkcev. Kot sedentarni plenilci so larve volkcev odvisne od aktivnosti plena, zato je pomembno, da vsako priložnost čim bolj učinkovito izkoristijo. V drugem sklopu naloge smo preučevali odziv larv E. nostras na povečano pristnost plena. Opazovali smo hranjene larve 2. in 3. stadija ter stradane larve 3. stadija. Larvam smo v lijak v kratkem časovnem zaporedju spustili dve mravlji. Večjih razlik v odzivu na nov plen med skupinami nismo opazili. Larve so se večinoma na nov plen odzvale le, če so prvega že usmrtile. V kolikor je bil prvi plen še živ, novega niso poskušale uloviti. Nekatere larve prvega plena niso takoj izpustile, ampak so začele lučati pesek v nov plen, medtem ko so v čeljustih prvega še zmeraj držale. Samo stradane larve so zmeraj izkoristile oba plena, hranjene larve pa so prvi plen vrgle iz lijaka ali ga pustile ležati v lijaku, ne da bi ga do konca izsesale.
Ključne besede: volkci, medvrstne interakcije, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, stradanje, prehranjevalno vedenje, povečana prisotnost plena
Objavljeno v DKUM: 01.10.2018; Ogledov: 1200; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

3.
Intraspecifična in interspecifična kompeticija volkcev (neuroptera: myrmeleontidae) za optimalno podlago
Mojca Kvas, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali intraspecifično kompeticijo med osebki vrste Euroleon nostras in interspecifično kompeticijo med osebki vrst Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius, (Neuroptera: Myrmeleontidae). Obe vrsti sta prisotni v Sloveniji in imata enako ekološko nišo. Volkci so sedentarni plenilci, ki bodisi čakajo zakopani v substratu in napadejo, ko je plen v bližini, bodisi gradijo specializirane pasti – lijake v katere se plen ujame. Obe proučevani vrsti gradita lijake. Zanimalo nas je, kako se bosta obnašala dva osebka na omejenem prostoru. V posodice smo na polovico nasuli pesek optimalne granulacije (230-540 μm), na drugo polovico pa pesek z neugodno granulacijo (1540-2200 μm). Polovica posodice je bila velikosti, ki dovoljuje izgradnjo enega lijaka. Meja med različnima granulacijama je bila jasno vidna. Nato smo postavili dva osebka na sredino posode, kjer je meja med različnima granulacijama. V obeh primerih smo ugotovili, da se največkrat zgodi, da en volkec naredi lijak v finem pesku, medtem ko se drugi skrije v neugodni substrat. Pri interspecifični kompeticiji smo ugotovili, da večkrat zmagajo volkci vrste Euroleon nostras. Drugi odziv volkcev je bil takšen, da je zmagovalec naredil lijak v finem pesku, poraženec pa lijak v grobem pesku. Takšnih primerov je bilo več pri intraspecifični kompeticiji. Tretji odziv, ki smo ga opazili je bil takšen, da sta oba volkca naredila lijak v finem pesku, le da je bil en lijak občutno večji od drugega. Takšnih primerov je bilo več pri interspecifični kompeticiji. Iz navedenega lahko sklepamo, da je za vrsto Myrmeleon formicarius substrat takšne granulacije povsem neprimeren za izgradnjo lijaka in da so manj uspešni pri kompeticiji za prostov v primerjavi z volkci vrste Euroleon nostras. V obeh poskusih je prišlo tudi do kanibalizma, vendar je ta procent zelo nizek. Pri interspecifični kompeticiji se je zgodilo tudi to, da noben od volkcev ni naredil lijaka, so pa bile sledi le tega. Nekaj volkcev se je v času poskusa zabubilo.
Ključne besede: volkci, lijakarji, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, intraspecifična kompeticija, interspecifična kompeticija, premer lijaka.
Objavljeno v DKUM: 28.09.2018; Ogledov: 1101; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1007,38 KB)

4.
PLENILSKO VEDENJE LARV DVEH VRST VOLKCEV V RAZLIČNIH RAZMERAH
Jure Dervodel, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali vedenjsko plastičnost pri larvah dveh vrst volkcev (Neuroleon microstenus in Euroleon nostras) in preverili konsistentnost obnašanja pri posamezniku. Ugotovili smo, da so larve vrste N. microstenus oba vedenjska vzorca odstranjevanja ostankov plena v povprečju uporabljale enako pogosto. Proučevali smo vedenjsko plastičnost volkcev vrste N. microstenus in ugotovili, da se vedenjski vzorci v razmerah z apliciranim vidnim dražljajem, v razmerah z manjšo granulacijo substrata in v razmerah, kjer smo larve hranili z manjšim plenom, razlikujejo od vedenjskih vzorcev v kontrolnem poskusu. Pri volkcih vrste N. microstenus smo zabeležili 12 osnovnih vedenjskih vzorcev, ki so v različnih razmerah bili različno zastopani, kar kaže na vedenjsko plastičnost vrste. Pri vrsti E. nostras pa smo zabeležili 9 različnih osnovnih vedenjskih vzorcev, ki so zaradi vedenjske plastičnosti prav tako različno zastopani v različnih razmerah (kontrola, vidni dražljaj in vibracijski dražljaj). Zanimiva sta dva na novo opisana vedenjska vzorca - obmirovanje med dražljajem in priprava mesta prežanja. Povprečen čas hranjenja larv je bil najkrajši v kontrolnem poskusu, podaljšal se je z vidnim dražljajem in spremembo granulacije. Naše raziskave niso potrdile, da bi manjši plen vplival na čas prehranjevanja larve. Rezultati statističnih analiz signifikantnih razlik ne potrjujejo.
Ključne besede: volkci, lijakarji, nelijakarji, Neuroleon microstenus, Euroleon nostras, vedenjska plastičnost, vidni dražljaj, vibracijski dražljaj, sprememba granulacije, velikost plena
Objavljeno v DKUM: 18.01.2017; Ogledov: 1246; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (947,14 KB)

5.
Vpliv temperature na pigmentacijo in velikost telesa larv volkca vrste Euroleon nostras
Sanja Panič, 2016, magistrsko delo

Opis: Spreminjajoče se okolje vpliva na osebke, ki v njem živijo. Temperatura je eden izmed ključnih dejavnikov, ki je za organizme pomemben in v okolju tudi zelo spreminjajoč. Temperatura vpliva na biokemične in fiziološke procese v organizmih. Vpliv temperature je še posebej pomemben pri eksotermnih organizmih, katerih telesna temperatura je odvisna od temperature okolice. V magistrski nalogi smo želeli preveriti vpliv temperature na velikost in pigmentiranost telesa ter razvoj in aktivnost larv vrste E. nostras. Ugotovili smo, da so larve prvega in drugega larvalnega stadija aktivne najdlje časa, kar pomeni, da so čez zimo v mirovanju najkrajši čas, medtem ko so larve tretjega larvalnega stadija v diapavzi najdaljši čas. Ugotovili smo, da se kaže počasnejši razvoj larv, ki smo jih gojili pri nižjih temperaturah v primerjavi z larvami gojenimi pri višjih temperaturah. Prav tako so se pokazale razlike v pigmentaciji larv. Larve gojene pri nižjih temperaturah so imele dorzalno stran glave in protoraksa temnejše obarvane kot larve gojene pri višjih temperaturah.
Ključne besede: Euroleon nostras, temperatura, obarvanost, hitrost razvoja, aktivnost
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 1221; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

6.
Gradnja lijakov ličinke volkca Euroleon nostras (Neuroptera: Myrmeleontidae) v pesku različnih granulacij
Marina Orlačnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Raziskovali smo gradnjo lijakov ličinke volkca Euroleon nostras (Neuroptera: Myrmeleontidae) v pesku različnih granulacij. Volkce smo namestili v štiri podlage: peske z velikostjo delcev 60—110 µm, ≤ 540 µm, 1000—1540 µm in 1540—1750 µm. Volkci so bili dejavni predvsem v poznih popoldanskih in večernih urah. V tem času smo gradnjo lijakov snemali z videokamero in hkrati beležili podatke v snemalno knjigo. S pomočjo teh dveh virov smo pridobili podatke o poteku gradnje in trajanju posameznih faz gradnje lijakov v posameznih podlagah. Volkci v najbolj grobi podlagi lijakov niso gradili. Raziskave podpirajo domnevo, da gre pri vedenju volkcev za določeno plastičnost.
Ključne besede: Myrmeleontidae, volkci, Euroleon nostras, granulacija substrata, gradnja lijaka, pesek, vedenje
Objavljeno v DKUM: 07.01.2010; Ogledov: 3237; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (4,95 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici