| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Empirična analiza dejavnikov plač v Estoniji in Latviji
Gašper Kolar, 2023, diplomsko delo

Opis: Osrednji namen diplomskega dela je ekonometrična analiza dejavnikov, ki so v opazovanem obdobju vplivali na gibanje realnih plač v Estoniji in Latviji. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu smo postavili teoretična izhodišča proučevanja dejavnikov plač, izvedli pregled dosedanjih empiričnih raziskav na tem področju ter predstavili splošne gospodarske razmere in realne plače v obeh analiziranih državah. Opisani prvi del diplomskega dela predstavlja podlago za drugi del, pri čemer nas je usmerjal pri določitvi dejavnikov, ki so vplivali na gibanje realnih plač v Estoniji in Latviji. V drugem delu diplomskega dela smo z metodo najmanjših kvadratov ocenili funkciji plač za Estonijo in Latvijo. Ocenjeni funkciji plač smo nadalje testirali za ustreznost specifikacije in stabilnost regresijskih koeficientov ter preverili veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da na gibanje realnih plač v analiziranih državah statistično značilno vplivajo brezposelnost, produktivnost in realne plače v preteklem obdobju. Kljub temu pa razlike v regresijskih koeficientih v funkciji plač Estonije in Latvije kažejo na različno močan vpliv posameznih dejavnikov med gospodarstvoma.
Ključne besede: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, realne plače, Estonija, Latvija
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 632; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

2.
Analiza razvojnih potencialov in trajnosti turizma v primerljivih državah
Urška Brajnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Turizem je strateško pomembna gospodarska panoga v številnih državah. Zagotavlja delovna mesta v več panogah, ki so s turizmom povezane neposredno ali posredno, znatno prispeva k bruto domačemu proizvodu, davčnim prihodkom, gospodarski rasti in krepitvi prepoznavnosti držav v svetu. Turizem pa je hkrati odgovoren za visok delež svetovnih emisij ogljikovega dioksida. K visokemu ogljičnemu odtisu turizma prispevajo različne panoge, ki razvoj turizma podpirajo, kot npr. transport, prenočitvene zmogljivosti in druge dejavnosti turistične infrastrukture. Zaradi tega se v svetu vedno bolj poudarja pomen implementacije trajnosti v turizem. Slednja obsega ekonomsko, družbeno in okoljsko dimenzijo. Pomembna predhodna faza v procesu načrtovanja implementacije trajnosti v turizem je ocena razvojnih potencialov turizma. Razvojni potencial v turizmu se nanaša na sposobnost destinacije za privabljanje in sprejemanje turistov. Razvojni potencial turizma je opredeljen kot skupek virov, ki jih ima določena destinacija, in jih je mogoče preoblikovati v turistično ponudbo in turistične produkte. V magistrskem delu smo primerjali razvojne potenciale ter trajnost turizma Slovenije, Češke in Estonije. Doprinos panoge turizma je v zadnjem desetletju v Sloveniji vztrajno rasel, še posebej kot posledica mednarodnih prihodov turistov, ki so se v obdobju od 2010 do 2019 več kot podvojili. V Sloveniji je turizem v letu 2019 neposredno prispeval 5,4 % celotnega BDP, z vključenimi posrednimi učinki pa kar 8,5 % BDP. Turizem na Češkem je imel konstantno stabilno rast skoraj celo desetletje pred pojavom pandemije COVID-19. V letu 2019 je turizem na Češkem neposredno predstavljal 2,9 % BDP in je zaposloval 239.506 ljudi (4,4 % vseh zaposlenih). Turizem pomembno prispeva tudi k estonskemu gospodarstvu, saj je pred pandemijo COVID-19 neposredno zagotavljal 5,4 % BDP in 4,4 % vseh delovnih mest. Z raziskavo v magistrskem delu smo potrdili, da je Slovenija na področju razvojnega potenciala in trajnosti turizma primerljiva in konkurenčna Češki in Estoniji. Rezultati naše raziskave kažejo, da so te tri države v svetovnem vrhu po uspešnosti panoge turizma, kar je izrednega pomena še posebej za majhno državo kot je Slovenija. Potrdili smo tudi, da obravnavane tri države kažejo dobre rezultate glede trajnosti turizma: Med 99 preučevanimi državami v raziskavi Euromonitorja so se vse tri obravnavane države uvrstile med prvih 15.
Ključne besede: turizem, razvojni potencial, trajnost, destinacija, primerjalna analiza, Slovenija, Češka, Estonija
Objavljeno v DKUM: 27.06.2023; Ogledov: 503; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

3.
Ekonometrična analiza zaposlitvene funkcije za Madžarsko in Estonijo
Valentina Muršič, 2020, diplomsko delo

Opis: Zaposlitvena funkcija ekonomski stroki služi kot pomemben instrument na mikroekonomski ali makroekonomski ravni. Na mikroekonomski ravni je v pomoč pri vodenju politike zaposlovanja. Splošneje, torej na makroekonomski ravni pa je v pomoč pri analizi podatkov, ki služijo kot podlaga za sprejemanje odločitev ekonomske politike določenega gospodarstva in so v veliki meri vezane na trg dela. Delo diplomskega projekta temelji na analizi modelov zaposlitvene funkcije za Madžarsko in Estonijo. Analiza se opira na podatke, uvožene iz evropske statistične baze Eurostat, in zajema obdobje med letoma 2000 in 2019. Na podlagi ekonomske teorije v naš model vključimo dve pojasnjevalni spremenljivki, realni bruto domači proizvod (RBDP) in realne plače (RW). Odvisno spremenljivko nam predstavlja zaposlenost (E). Za vsako izmed analiziranih gospodarstev določimo tri različne funkcijske oblike in se tako srečamo z linearno funkcijo, dvojno logaritemsko funkcijo in funkcijo z odloženo odvisno spremenljivko. Na podlagi velikosti determinacijskih koeficientov in rezultatov RESET-testa, Box-Coxovega testa ter Chowovega testa izberemo najustreznejšo funkcijsko obliko za vsako izmed držav. V zadnjem koraku v izbranem modelu s primernimi ekonometričnimi testi preverimo izpolnjevanje predpostavk metode najmanjših kvadratov. Natančneje, v modelu preverjamo normalno porazdelitev, multikolinearnost, heteroskedastičnost in avtokorelacijo.
Ključne besede: ekonometrična analiza, zaposlitvena funkcija, trg dela, metoda najmanjših kvadratov, Madžarska, Estonija
Objavljeno v DKUM: 18.11.2020; Ogledov: 1325; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

4.
Trg plačilnih kartic v sloveniji in estoniji
Tamara Šauperl, 2018, diplomsko delo

Opis: Zato da vemo kako trg plačilnih kartic deluje, moramo poznati osnovne gradnike trga plačilnih kartic. tako opredelimo plačilne kartice glede na funkcijo, ki jo opravljajo, kartične sheme in razlike med njimi.
Ključne besede: Trg plačilnih kartic, Slovenia, Estonija, Visa, Diners club
Objavljeno v DKUM: 13.11.2018; Ogledov: 1064; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

5.
Primerjalna analiza dejavnikov nacionalne blagovne znamke Slovenije in Estonije
Lucija Bosina, 2017, diplomsko delo

Opis: Prepoznavnost države in njen ugled v svetu sta vedno bolj pomembna za uspešnost v mednarodnih odnosih in poslovanju. Blagovna znamka države predstavlja za uvoznika in izvoznika, investitorja ali turista prvi stik z državo, saj logotip znamke, njeni simboli, sporočilo in pojavnost ponazarjajo vrednote in kulturo države. Razvoj prepoznane blagovne znamke nosi velik pomen za državo, saj lahko pripomore k višjemu ugledu ter h konkurenčnosti gospodarstva. V tem diplomskem projektu obravnavamo pojem in pomen blagovne znamke države, pojem in proces znamčenja države, dimenzije blagovne znamke države, pristope k njenemu merjenju ter identiteto in zaznavanje blagovnih znamk Slovenije in Estonije.
Ključne besede: mednarodna konkurenčnost, blagovna znamka države, znamčenje, identiteta, Slovenija, Estonija
Objavljeno v DKUM: 14.12.2017; Ogledov: 1192; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (742,04 KB)

6.
Informacijski pooblaščenec v Republiki Sloveniji in Estoniji : primerjalna analiza
Martina Zgonc, 2017, diplomsko delo

Opis: Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije je samostojen in neodvisen državni organ, ustanovljen z Zakonom o Informacijskem pooblaščencu, ki ga je Državni zbor sprejel na seji 30. novembra 2005. Inšpektorat za varstvo podatkov in dostopa do informacij Republike Estonije pa je nadzorni organ, ki deluje pod okriljem Ministrstva za pravosodje. V okviru svojih pristojnosti oba organa delujeta na področju varstva osebnih podatkov in na področju dostopa do informacij javnega značaja. Z odprtostjo informacij na eni strani ter nadzorom in varstvom zasebnosti na drugi strani Informacijski pooblaščenec stremi k učinkovitemu uresničevanju dveh temeljnih človekovih pravic, ki sta zagotovljeni že z ustavo. Izsledki naše raziskave/analize kažejo, da se število pritožb, prekrškov itd. v Sloveniji še vedno iz leta v leto povečuje in da je njihovo število v Sloveniji bistveno večje kot v Estoniji. Izboljšala se je predvsem ozaveščenost in poznavanje obeh področij. Na drugi strani pa je zaskrbljujoče dejstvo, da postaja obvladovanje želja po obdelavi osebnih podatkov vse težje. Zaradi vse hitrejšega razvoja tehnologije se namreč pojavlja napačno interpretiranje pravice do zasebnosti. Urad informacijskega pooblaščenca povečanje vidi kot negativni kazalnik, ki kaže na manjšo oziroma nezadostno odzivnost organov na prvi stopnji.
Ključne besede: informacijski pooblaščenec, osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, informacije javnega značaja, Slovenija, Estonija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.03.2017; Ogledov: 1932; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (702,06 KB)

7.
ANALIZA FUNKCIJ POVPRAŠEVANJA OSEBNE POTROŠNJE V SLOVENIJI, AVSTRIJI IN ESTONIJI
Matjaž Vrčkovnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bomo preučevali povpraševanje osebne potrošnje v Sloveniji, Avstriji in Estoniji. Primerjali bomo Keynesovo potrošno funkcijo in Friedmanovo funkcijo permanentnega dohodka. Ugotavljali smo, katera potrošna funkcija je primernejša za analizo.
Ključne besede: osebna potrošnja, BDP, linearni regresijski model, Keynesova kratkoročna potrošna funkcija, Friedmanova potrošna funkcija permanentnega dohodka, Slovenija, Avstrija in Estonija
Objavljeno v DKUM: 02.09.2016; Ogledov: 1386; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

8.
Trgovina z ljudmi, prisilno delo in izkoriščanje delovne sile na Finskem, Poljskem in v Estoniji ter vzporednica z razmerami v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tanja Resnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava eno izmed bolj pogostih oblik trgovine z ljudmi, konkretneje – prisilno delo in izkoriščanje delovne sile. Čeprav večina ljudi misli, da se to dogaja le v nerazvitih državah Azije in Afrike in ne v 21. stoletju razvitih Evropskih držav, bo to diplomsko delo pokazalo na univerzalnost tega problema in na njegovo zagotovo prisotnost tudi v tem delu Evrope. Diplomsko delo temelji predvsem na knjigi »Trafficking for forced labour and labour exploitation in Finland, Poland and Estonia« (Jokinen idr, 2011) in je sestavljeno iz sedmih poglavij. V uvodnih dveh poglavjih predstavim cilje in metode diplomskega dela ter opredelim nekatere temeljne pojme. Nato sledijo tri poglavja, kjer se osredotočam na Finsko, Poljsko in Estonijo. Znotraj vsakega od teh poglavij predstavim tri glavne teme. Najprej se osredotočim na razmere v dotični državi, torej na njihove definicije prisilnega dela in izkoriščanja delovne sile, v okviru trgovine z ljudmi; statistiko, značilnosti žrtev in trgovcev z ljudmi, zakonodajo države in zaznavanje trgovine z ljudmi. V drugih dveh delih pa se osredotočim na probleme posamezne države ter kako so se in se še vedno spopadajo z njimi, torej na rešitve. Šesto poglavje predstavlja analizo razmer obravnavanih držav. Najprej primerjam Finsko, Poljsko in Estonijo ter predstavim kaj je podobno, kaj dobro in kaj slabo. Nato pa vsa spoznanja primerjam z razmerami v Sloveniji. Predstavim urejenost zakonodaje na tem področju pri nas, prikažem nekaj statističnim podatkov in samo prakso oziroma dejansko stanje na domačih tleh. Tako na nek način povzamem študijo primerjave teh treh držav in jo primerjam s slovenskimi razmerami. Diplomsko delo končam s poglavjem sklepne misli in odgovorom na predpostavki diplomskega dela.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, prisilno delo, preprečevanje, primerjave, Finska, Poljska, Estonija, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.10.2012; Ogledov: 3290; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (754,38 KB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici