SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UČINKI NEKATERIH NARAVNIH PROIZVODOV NA POTENCIALNO PATOGENE BAKTERIJE, KI SE NAJPOGOSTEJE ZADRŽUJEJO NA BOLNIŠNIČNIH TEKSTILIJAH
Nina Gosak, 2009, diplomsko delo

Opis: Bolnišnične okužbe so zaplet hospitalizacije in danes predstavljajo v zdravstvu velik problem. Pogostost le-teh je eden izmed kazalcev kakovosti dela v bolnišnici. Povzročitelji bolnišničnih okužb so mikroorganizmi, najpogosteje na antibiotike odporne bakterije. Včasih gre samo za kolonizacijo potencialno patogenih bakterij, ki lahko kasneje preide v okužbo in sekundarno bolezen. V nalogi smo se osredotočili na bakterije, prisotne v bolnišnicah oziroma na bolnišničnih tekstilijah. Z antibiogrami smo ugotavljali, kako na bakterije delujejo različni naravni proizvodi. Noben proizvod bakterij popolnoma ne uniči, saj smo ugotovili, da so nekatere testirane bakterije odporne oziroma slabo občutljive na določene naravne proizvode.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, bakterije, Staphlyococcus aureus, Staphylococcus epidermidis, Escherichia coli, Streptococcus pyogenes, Streptococcus pneumoniae, Corynebacterium diphtheriae, Proteus mirabilis, naravni proizvodi, propolis, matični mleček, izvleček iz grenivkinih pečk, islandski lišaj, domači vinski kis in jabolčni kis, preprečevanje, bakterijska rezistenca.
Objavljeno: 29.09.2009; Ogledov: 2730; Prenosov: 376
.pdf Polno besedilo (784,61 KB)

2.
DOLOČEVANJE MEJE DETEKCIJE IZBRANIH MIKROORGANIZMOV NA RAZLIČNIH POVRŠINAH V BOLNIŠNIČNEM OKOLJU Z METODO PCR
Patricija Murko, 2015, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V magistrski nalogi smo določevali mejo detekcije izbranim mikroorganizmom na različnih površinah v bolnišničnem okolju. Prenos s človeka na človeka je najbolj pogost, saj je v bolnišničnem okolju veliko pacientov, prav tako pa tudi zdravstvenega osebja. Različne površine v bolnišničnem okolju lahko tudi pripomorejo k razširitvi mikroorganizmov. Dokazano je, da so mikroorganizmi sposobni preživeti na površinah tudi do nekaj tednov. Metodologija: V raziskavi smo vzorčili predhodno kontaminirane kovinske, steklene in plastične površine in jemali brise le-teh po 24-urnem sušenju. Izbrani mikroorganizmi so bili: E. faecium, S. aureus, B. subtilis, E. coli, K. pneumoniae, P. aeruginosa in C. albicans. Iz brisov smo eluirali mikroorganizme s fiziološko raztopino. Iz eluata smo najprej določili koncentracijo mikroorganizmov s klasično mikrobiološko metodo z nanosom na selektivne medije. Z metodo PCR smo nato določili še prisotnost DNK izbranih mikroorganizmov. Za statistično analizo smo uporabili programsko orodje IBM SPSS 20. Z neparametričnima testoma smo ugotavljali statistično pomembne razlike. Rezultati: Z molekularno metodo smo rezultat dobili v nekaj urah, s klasično inkubacijsko metodo je trajalo 2–3 dni. Ko smo primerjali preživetje izbranih mikroorganizmov pri različnih koncentracijah na kovinski in stekleni površini, nismo opazili statistično značilnih razlik, saj je bil p ≥ 0,05. Ko pa smo zajeli še plastično površino, so se razlike pokazale pri po Gramu pozitivnima bakterijama E. faecium in S. aureus ter po Gramu negativnima bakterijama E. coli in P. aeruginosa, saj je bil p ≤ 0,05. Sklep: Klasična gojitvena metoda je dolgotrajna, medtem ko se metoda PCR lahko uporablja za hitro oceno čistoče površin, saj smo v nekaj urah prišli do rezultatov.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, detekcija, površine, PCR, Enterococcus faecium, Staphylococcus aureus, Bacillus subtilis, Escherichia coli, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa, Candida albicans.
Objavljeno: 15.06.2015; Ogledov: 596; Prenosov: 85
.pdf Polno besedilo (2,41 MB)

3.
PRIMERJAVA KLASIČNE GOJITVENE METODE NA SELEKTIVNIH AGARNIH GOJIŠČIH IN MOLEKULARNE METODE VERIŽNE REAKCIJE S POLIMERAZO ZA ANALIZO UMETNO KONTAMINIRANIH TEKSTILIJ
Dunja Pahor, 2015, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Kljub napredku na področju javnega zdravja in bolnišnične oskrbe, so bolnišnične okužbe pri hospitaliziranih bolnikih zelo pogost pojav. Izvor bolnišničnih okužb so lahko obiskovalci, zdravstveno osebje, bolniki, bolnikova okolica s kontaminiranimi predmeti in površinami. Eden izmed vektorjev prenosa mikroorganizmov in s tem bolnišničnih okužb so lahko tudi kontaminirane tekstilije, ki jih uporabljajo hospitalizirani bolniki (brisače, odeje, rjuhe, osebna oblačila). S postopki detekcije in identifikacije mikroorganizmov na tekstilijah lahko ocenimo stopnjo kakovosti higiene bolnišničnih tekstilij. To je zadosten razlog za iskanje optimalnih rešitev detekcije in identifikacije mikroorganizmov, ki morajo biti hitre, dostopne in cenovno ugodne. Metodologija: V raziskavi smo tekstilne krpice iz 100 % bombaža umetno kontaminirali z Gram-pozitivnima bakterijama E. faecium in S. aureus ter Gram-negativno bakterijo E. coli. Tekstilne krpice, kontaminirane z mikroorganizmi smo hranili 21 dni pri 5 ˚C, 25 ˚C in 50 ˚C. Vzorčili smo z aparatom Morapex A z nedestruktivno metodo eluiranja. V raziskavi smo ugotavljali, kako izpostavljenost bakterij daljšemu sušenju vpliva na preživetje le-teh in kako začetna koncentracija izbranih bakterij vpliva na delež preživelih bakterij glede na čas. Primerjali smo učinkovitost klasičnih gojitvenih metod na selektivnih agarnih gojiščih in učinkovitost molekularnih metod verižne reakcije s polimerazo pri identifikaciji izbranih vzorcev. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je molekularna metoda na osnovi verižne reakcije s polimerazo občutljivejša metoda identifikacije DNA. Ugotovili smo, da izpostavljenost bakterij na umetno kontaminiranih tekstilijah daljšemu sušenju vpliva na preživetje bakterij ter da se število preživelih bakterij s časom zmanjšuje. Različne koncentracije izbranih bakterij na umetno kontaminiranih tekstilijah vplivajo na delež preživelih bakterij v času. Sklep: V raziskavi smo pokazali preživetje mikroorganizmov na tekstilijah pri različnih pogojih (čas, temperatura in koncentracija) pri čemer se je PCR metoda pokazala kot bolj občutljiva metoda identifikacije.
Ključne besede: Bolnišnične okužbe, detekcija, tekstilije, PCR, Enterococcus faecium, Staphylococcus aureus, Escherichia coli.
Objavljeno: 12.06.2015; Ogledov: 538; Prenosov: 65
.pdf Polno besedilo (1,21 MB)

4.
Elektrokemična priprava kopalnih vod
Sara Vinkovič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali možnost uporabe za pripravo kopalnih vod. Izbrali smo tri vzorce vod: morsko vodo, vode iz reke Drave in vodo iz kompenzacijskega bazena kopališča Fontana. Med procesom elektrokoagulacije smo opazovali spreminjanje temperature, električnega toka, pH in prevodnosti ter njihov vpliv na sam proces elektrokoagulacije. Vse parametre smo opazovali v odvisnosti od časa in pri konstantni električni napetosti za posamezni proces. Po koncu vsakega procesa smo izmerili motnost in absorbanco. Glede na ta dva parametra smo ugotovili, da dobimo pri reki Dravi najboljše rezultate pri električni napetosti 30,5 V, pri morski vodi 3,0 V in bazenski vodi 4,0 V. V vodi iz reke Drave smo po 45 min elektrokoagulacije uspeli znižati motnost za 90,1 %. Pri morski vodi se je motnost po 30 min zmanjšala za 79,3 % in pri bazenski vodi po 25 min za 92,6 %. Opravili smo tudi mikrobiološke analize za bakterijo Escherichia coli, katere rezultati so pokazali ustavitev rasti bakterij pri obdelani vodi iz reke Drave, medtem ko se je pri morski in bazenski vodi v po obdelavi razvilo več bakterij kot v neobdelani vodi. Ugotovili smo, da je elektrokoagulacija primerna za čiščenje tipa vod, kot je voda iz reke Drave, kjer je nizka električna prevodnost in se izloča majhna količina aluminija, medtem ko za vode tipa morske in bazenske vode ni primerna.
Ključne besede: elektrokoagulacija, aluminijeve elektrode, Escherichia Coli, kopalne vode
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 397; Prenosov: 28
.pdf Polno besedilo (1,82 MB)

5.
Microorganisms with claimed probiotic properties: an overview of recent literature
Sabina Fijan, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: Probiotics are defined as live microorganisms, which when administered in adequate amounts, confer a health benefit on the host. Health benefits have mainly been demonstrated for specific probiotic strains of the following genera: Lactobacillus, Bifidobacterium, Saccharomyces, Enterococcus, Streptococcus, Pediococcus, Leuconostoc, Bacillus, Escherichia coli. The human microbiota is getting a lot of attention today and research has already demonstrated that alteration of this microbiota may have far-reaching consequences. One of the possible routes for correcting dysbiosis is by consuming probiotics. The credibility of specific health claims of probiotics and their safety must be established through science-based clinical studies. This overview summarizes the most commonly used probiotic microorganisms and their demonstrated health claims. As probiotic properties have been shown to be strain specific, accurate identification of particular strains is also very important. On the other hand, it is also demonstrated that the use of various probiotics for immunocompromised patients or patients with a leaky gut has also yielded infections, sepsis, fungemia, bacteraemia. Although the vast majority of probiotics that are used today are generally regarded as safe and beneficial for healthy individuals, caution in selecting and monitoring of probiotics for patients is needed and complete consideration of risk-benefit ratio before prescribing is recommended.
Ključne besede: Lactic-acid bacteria, Lactobacillus, Bifidobacterium, Saccharomyces, Enterococcus, Streptococcus, Pediococcus, Leuconostoc, Bacillus, Escherichia coli
Objavljeno: 21.06.2017; Ogledov: 73; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (267,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici