| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DOLOČEVANJE MEJE DETEKCIJE IZBRANIH MIKROORGANIZMOV NA RAZLIČNIH POVRŠINAH V BOLNIŠNIČNEM OKOLJU Z METODO PCR
Patricija Murko, 2015, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V magistrski nalogi smo določevali mejo detekcije izbranim mikroorganizmom na različnih površinah v bolnišničnem okolju. Prenos s človeka na človeka je najbolj pogost, saj je v bolnišničnem okolju veliko pacientov, prav tako pa tudi zdravstvenega osebja. Različne površine v bolnišničnem okolju lahko tudi pripomorejo k razširitvi mikroorganizmov. Dokazano je, da so mikroorganizmi sposobni preživeti na površinah tudi do nekaj tednov. Metodologija: V raziskavi smo vzorčili predhodno kontaminirane kovinske, steklene in plastične površine in jemali brise le-teh po 24-urnem sušenju. Izbrani mikroorganizmi so bili: E. faecium, S. aureus, B. subtilis, E. coli, K. pneumoniae, P. aeruginosa in C. albicans. Iz brisov smo eluirali mikroorganizme s fiziološko raztopino. Iz eluata smo najprej določili koncentracijo mikroorganizmov s klasično mikrobiološko metodo z nanosom na selektivne medije. Z metodo PCR smo nato določili še prisotnost DNK izbranih mikroorganizmov. Za statistično analizo smo uporabili programsko orodje IBM SPSS 20. Z neparametričnima testoma smo ugotavljali statistično pomembne razlike. Rezultati: Z molekularno metodo smo rezultat dobili v nekaj urah, s klasično inkubacijsko metodo je trajalo 2–3 dni. Ko smo primerjali preživetje izbranih mikroorganizmov pri različnih koncentracijah na kovinski in stekleni površini, nismo opazili statistično značilnih razlik, saj je bil p ≥ 0,05. Ko pa smo zajeli še plastično površino, so se razlike pokazale pri po Gramu pozitivnima bakterijama E. faecium in S. aureus ter po Gramu negativnima bakterijama E. coli in P. aeruginosa, saj je bil p ≤ 0,05. Sklep: Klasična gojitvena metoda je dolgotrajna, medtem ko se metoda PCR lahko uporablja za hitro oceno čistoče površin, saj smo v nekaj urah prišli do rezultatov.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, detekcija, površine, PCR, Enterococcus faecium, Staphylococcus aureus, Bacillus subtilis, Escherichia coli, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa, Candida albicans.
Objavljeno: 15.06.2015; Ogledov: 1494; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

2.
PRIMERJAVA KLASIČNE GOJITVENE METODE NA SELEKTIVNIH AGARNIH GOJIŠČIH IN MOLEKULARNE METODE VERIŽNE REAKCIJE S POLIMERAZO ZA ANALIZO UMETNO KONTAMINIRANIH TEKSTILIJ
Dunja Pahor, 2015, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Kljub napredku na področju javnega zdravja in bolnišnične oskrbe, so bolnišnične okužbe pri hospitaliziranih bolnikih zelo pogost pojav. Izvor bolnišničnih okužb so lahko obiskovalci, zdravstveno osebje, bolniki, bolnikova okolica s kontaminiranimi predmeti in površinami. Eden izmed vektorjev prenosa mikroorganizmov in s tem bolnišničnih okužb so lahko tudi kontaminirane tekstilije, ki jih uporabljajo hospitalizirani bolniki (brisače, odeje, rjuhe, osebna oblačila). S postopki detekcije in identifikacije mikroorganizmov na tekstilijah lahko ocenimo stopnjo kakovosti higiene bolnišničnih tekstilij. To je zadosten razlog za iskanje optimalnih rešitev detekcije in identifikacije mikroorganizmov, ki morajo biti hitre, dostopne in cenovno ugodne. Metodologija: V raziskavi smo tekstilne krpice iz 100 % bombaža umetno kontaminirali z Gram-pozitivnima bakterijama E. faecium in S. aureus ter Gram-negativno bakterijo E. coli. Tekstilne krpice, kontaminirane z mikroorganizmi smo hranili 21 dni pri 5 ˚C, 25 ˚C in 50 ˚C. Vzorčili smo z aparatom Morapex A z nedestruktivno metodo eluiranja. V raziskavi smo ugotavljali, kako izpostavljenost bakterij daljšemu sušenju vpliva na preživetje le-teh in kako začetna koncentracija izbranih bakterij vpliva na delež preživelih bakterij glede na čas. Primerjali smo učinkovitost klasičnih gojitvenih metod na selektivnih agarnih gojiščih in učinkovitost molekularnih metod verižne reakcije s polimerazo pri identifikaciji izbranih vzorcev. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je molekularna metoda na osnovi verižne reakcije s polimerazo občutljivejša metoda identifikacije DNA. Ugotovili smo, da izpostavljenost bakterij na umetno kontaminiranih tekstilijah daljšemu sušenju vpliva na preživetje bakterij ter da se število preživelih bakterij s časom zmanjšuje. Različne koncentracije izbranih bakterij na umetno kontaminiranih tekstilijah vplivajo na delež preživelih bakterij v času. Sklep: V raziskavi smo pokazali preživetje mikroorganizmov na tekstilijah pri različnih pogojih (čas, temperatura in koncentracija) pri čemer se je PCR metoda pokazala kot bolj občutljiva metoda identifikacije.
Ključne besede: Bolnišnične okužbe, detekcija, tekstilije, PCR, Enterococcus faecium, Staphylococcus aureus, Escherichia coli.
Objavljeno: 12.06.2015; Ogledov: 1325; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici