| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
OBREMENITVE IN PROCES IZGOREVANJA MEDICINSKE SESTRE V ENOTI INTENZIVNE TERAPIJE
Metka Knafelc, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo izpostavili delovni stres, ki je neizogiben del našega poklicnega življenja v Enoti intenzivne terapije in je posledica dojemanja in doživljanja pojavov, ki nas spremljajo v našem delovnem okolju. Člani negovalnega tima se dnevno soočajo z različnimi obremenjujočimi situacijami, ki lahko postopoma vodijo v izgorevanje in ogrozijo njihovo lastno psihofizično ravnovesje ali celo zdravje. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo vprašalnika zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 90 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki so zaposleni v Enoti intenzivne terapije. Dobljene podatke smo vizualizirali s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel in SPSS, s katerim smo izvedli tudi statistično analizo. Uporabili smo hi kvadrat test. Rezultati. Analiza podatkov je pokazala, da je delo v Enoti intenzivne terapije stresno. Pri opravljanju poklica jih najbolj obremenjujejo slabi medsebojni odnosi med sodelavci in nadrejenimi. Pristojnosti in odgovornosti niso jasno definirane in delo vpliva na družinske in partnerske odnose. Sklep. Znanje za prepoznavanje, obvladovanje ali omejevanje negativnih vplivov stresa, kot tudi izgorevanja medicinskih sester na delovnem mestu, nedvomno pripomore k dvigu odpornosti na stresna dogajanja. Le tako bomo manj obremenjeni, zadovoljnejši in predani svojemu delu.
Ključne besede: Ključne besede: medicinska sestra, Enota intenzivne terapije, stres, proces izgorevanja.
Objavljeno: 16.02.2011; Ogledov: 3443; Prenosov: 819
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

2.
MEDICINSKA SESTRA IN DRUŽINSKI ČLANI KRITIČNO BOLNEGA V ENOTI INTENZIVNE TERAPIJE
Simona Lihteneker, 2012, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili okolje enote intenzivne terapije, vlogo in naloge medicinske sestre v interakciji z družinskimi člani življenjsko ogroženega pacienta, ter veščine, ki so potrebne za dobro komunikacijo. Opisali smo tudi proces, ki ga doživljajo družinski člani ob sprejemu njihovega svojca v enoto intenzivne terapije in njihove potrebe v tem obdobju. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo želeli ugotoviti zadovoljstvo družinskih članov z oskrbo njihovega svojca, s prejetimi informacijami in s podporo, ki so jo prejemali s strani medicinskih sester v enoti intenzivne terapije. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, za pridobitev želenih podatkov pa smo uporabili anonimen anketni vprašalnik. Sodelovalo je 50 družinskih članov, katerih svojci so bili v času izvedbe ankete hospitalizirani v enoti intenzivne terapije Bolnišnice Topolšica. Anketiranje je bilo izvedeno v mesecih julij, avgust in september 2011. Rezultati raziskave. Rezultati raziskave so pokazali, da so medicinske sestre posvečale pozornost potrebam družinskih članov ter da so le ti redno prejemali razumljive informacije. Ugotovljeno je bilo, da so bili družinski člani deležni čustvene podpore medicinskih sester in, da so bili zadovoljni z oskrbo, ki so jo njihovi bolni svojci prejemali v času zdravljenja. Sklep. V holistično zdravstveno nego življenjsko ogroženega pacienta morajo biti vključeni tudi njegovi družinski člani. Od poznavanja in izpolnitve njihovih potreb in pričakovanj pa je odvisno njihovo zadovoljstvo. To pa je eden pomembnih kazalnikov kakovosti v zdravstveni negi.
Ključne besede: Enota intenzivne terapije, medicinske sestre, odnos, družinski člani, kritično bolni pacient, potrebe.
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 2380; Prenosov: 422
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

3.
Naloge medicinske sestre v intenzivni terapiji
Barbara Goričan, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili enoto intenzivne terapije. Opisane so naloge medicinske sestre in vloga le-te, pomen timskega dela, posvetili smo se tudi pojavu sindroma izgorelosti med medicinskimi sestrami in metodam za preprečitev oz. odpravo le-teh. Namen diplomske naloge je bil predstaviti enoto intenzivne terapije in naloge medicinskih sester. Za pripravo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Analiza domače in tuje literature nam je omogočila opredelitev teoretičnih izhodišč. Iz analize domače in tuje literature ugotavljamo, da je delo medicinske sestre na enoti intenzivne terapije zahtevno in zahteva celotnega človeka, z veliko volje in predanosti delu. Delo v enoti intenzivne terapije zahteva od medicinske sestre veliko znanja in izkušenj, sposobnosti hitrega mišljenja, presoje in natančnosti. Delovne obremenitve, konflikti na delovnem mestu, delovni čas in pogoji v katerih delajo pa pogosto pripeljejo do izgorelosti medicinske sestre na delovnem mestu. Medicinska sestra se mora nenehno izobraževati in izpopolnjevati, da je lahko kos svojim nalogam, ki od nje zahtevajo popolno predanost, saj ne prevzema samo moralno odgovornost za zdravje in življenje ljudi. Ker je delo medicinske sestre zahtevno in stresno mora biti v njenem interesu, da zaščiti tako svoje psihično kakor tudi fizično zdravje pred izčrpanostjo na delovnem mestu.
Ključne besede: enota intenzivne terapije, bolniki, naloge medicinske sestre, stres, proces izgorevanja
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 5070; Prenosov: 1512
.pdf Celotno besedilo (492,54 KB)

4.
NEVERBALNA KOMUNIKACIJA V ENOTI INTENZIVNE TERAPIJE
Ivona Arifaj, 2015, diplomsko delo

Opis: Komunikacija se vsem nam zdi nekaj samoumevnega, nekaj kar s pridom uporabljajmo pri različnih situacijah. Niti ne pomislimo, da se vsak od nas lahko kdaj sreča z nekom, ki je ne zmore. Navsezadnje smo lahko to prav mi. Komunikacija v enoti intenzivne terapije ima veliko vlogo. Od nje so odvisni odnosi, potek zdravljenja in dobro počutje bolnika. Pacienti v takšnih enotah so življenjsko ogroženi in velikokrat prežeti z negativnimi občutki zaradi nezmožnosti verbalne komunikacije. Pomembno je, da pacient ni izoliran in izbočen iz okolja in različnih situacij, ki se tičejo njegovega zdravja. In prav neverbalna komunikacija nam nudi spekter možnosti in pripomočkov za ohranitev odnosa med medicinsko sestro in pacientom. Diplomsko delo je teoretičnega značaja. Za metodološki pristop smo uporabili dve metodi dela in sicer, deskriptivno ali opisno metodo in pa metodo preučevanja literature in virov. S pomočjo sistematičnega iskanja literature po knjižnicah, spletnih virih in bibliografskih bazah smo pregledali in kritično analizirali tujo in domačo strokovno literaturo ter vire, ki se navezujejo na našo temo. Vse podatke smo preučili, uredili, analizirali, sistematizirali in jih zapisali v računalniškem programu Microsoft Word. S pomočjo literature smo ugotovili katere ovire v komunikaciji nastajajo s strani pacienta in s strani zdravstvenega osebja. Diplomsko delo nam predstavlja življenjsko aktivnost, ki jo velikokrat zaradi ”bolj pomembnih” postopkov in posegov v zdravstveni negi, zanemarimo. Skozi diplomsko delo smo spoznali tudi različne načine komunikacije pri pacientih, ki ne zmorejo verbalne komunikacije. Opisali smo tudi kako se lahko težave nastale zaradi otežkočene komunikacije, rešijo ter se ob tem bolnik počuti dobro. Pacienti v enotah intenzivne terapije še bolj potrebujejo našo prijazno besedo in dotik.
Ključne besede: Komunikacija, enota intenzivne terapije, neverbalna komunikacija, ovire v komunikaciji, komunikacija v zdravstvu
Objavljeno: 21.05.2015; Ogledov: 810; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (630,44 KB)

5.
POMEN EMPATIJE PRI OBRAVNAVI PACIENTA V ENOTI INTENZIVNE TERAPIJE
Urška Knuplež, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V enotah intenzivne terapije so pacienti v kritičnem stanju, zato je potrebno da znamo z njimi vzpostaviti primerno komunikacijo. Komunikacija medicinske sestre mora biti strokovna vendar tudi razumevajoča. To nam omogoča komunikacijska vrlina empatija. Empatija je sposobnost in proces skozi katerega se poskušamo postaviti v življenje in občutke druge osebe, ter gledati situacijo in njegovega zornega kota. Namen raziskave je bil ugotoviti koliko diplomiranih sester/ diplomiranih zdravstvenikov zaposlenih na enotah intenzivne terapije uporablja empatično komuniciranje s pacientom. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Uporabili smo vprašalnik zaprtega tipa, pripravljen v namen raziskave. V raziskavi je sodelovalo 57 diplomiranih medicinskih sester/ diplomiranih zdravstvenikov zaposlenih v UKC Maribor na Oddelku za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin in na Oddelku za intenzivno interno medicino. Rezultati: Rezultati raziskave prikazujejo, da anketiranci poznajo in razumejo empatijo kot pomemben element komuniciranja (N=57; 100%). Empatično komunikacijo uporablja 41 (72 %) anketirancev, 12 (21 %) anketirancev jo uporablja samo občasno in 4 (7 %) anketiranci ne uporablja empatične komunikacije. Ugotovili smo da imajo anketiranci različno mnenje o najmočneje izraženem dejavniku za izvajanje empatične komunikacije. Sklep: Iz raziskave je razvidno, da zaposleni v zdravstveni negi v enotah intenzivne terapije poznajo in razumejo empatijo kot pomemben element komunikacije. Zavedajo se, da jim empatija pomaga razumeti položaj, stanje, doživljanje in razmišljanje pacienta. Ugotovili smo tudi, da bi lahko empatijo uporabljali v večji meri saj so pacienti na takšnih oddelkih v kritičnem stanju in potrebujejo primerno komunikacijo, spodbudo, nasmeh, razumevanje, spoštovanje.
Ključne besede: komunikacija, komunikacija v zdravstvu, empatija, enota intenzivne terapije
Objavljeno: 26.10.2015; Ogledov: 1179; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (919,85 KB)

6.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA Z ZUNAJTELESNO MEMBRANSKO OKSIGENACIJO
Maja Šmid, 2015, diplomsko delo

Opis: Zunajtelesna membranska oksigenacija (ECMO) je le ena od oblik začasne podpore cirkulaciji in ventilaciji. S tehnologijo zunajtelesnega obvoda in ustvarjenjem kontinuiranega, nepulzatilnega minutnega volumna zagotavljamo cirkulatorno podporo desnemu in levemu prekatu ter z zunajtelesno oksigenacijo tudi respiratorno podporo.
Ključne besede: zunajtelesna podpora krvnemuobtoku, medicinska sestra, enota intenzivne terapije, zdravstvena nega, temeljne življenjske aktivnosti.
Objavljeno: 23.12.2015; Ogledov: 1066; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

7.
Analiza vpliva tehnoloških dejavnikov na delovanje sistema za inhalacijsko sedacijo »AnaConDa«
Igor Karnjuš, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Uvod: Pri uporabi sistema za inhalacijsko sedacijo AnaConDaTM (ACD, Sedana Medical, Uppsala, Švedska) lahko tehnološki dejavniki vplivajo na njegovo delovanje. Med sedacijo bolnika z uporabo tekočega hlapnega anestetika lahko v brizgalki nastane plinski mehurček in zaradi njega pojav autopumpinga. Namen raziskave je bil preučiti, kako izpostavljenost tekočega anestetika viru toplote, način shranjevanja hlapnega anestetika, prisotnost plinskega mehurčka v ACD-brizgalki in gravitacija vplivajo na pojav autopumpinga. Dodatno smo želeli ugotoviti, kako dihalni minutni volumni (MV), predvsem enkratni dihalni volumen (Vt), in hitrost pretoka tekočega anestetika vplivajo na izgube hlapnega anestetika iz dihalnega sistema pri uporabi ACD. Metode: Pojav autopumpinga z uporabo ACD-sistema smo testirali in vitro na štirih različnih skupinah brizgalk z dvema hlapnima anestetikoma (izofluran in sevofluran): hlapni anestetik, shranjen na sobni temperaturi ali temperaturi hladilnika, z ali brez prisotnosti plinskega mehurčka v brizgalki. Tekoči hlapni anestetik smo v ACD-sistem dovajali s pomočjo infuzijske črpalke s konstantno hitrostjo pretoka in ga ogrevali postopoma, dokler na površini brizgalke nismo dosegli temperature 50 °C. Vpliv gravitacije smo testirali ločeno, pri višinah infuzijske črpalke ± 30 cm in ± 60 cm glede na višino ACD-sistema. Med eksperimentom smo opazovali spremembe v koncentracijah hlapnega anestetika v izdihanem zraku (Fet, v vol %). Za ugotavljanje izgub hlapnega anestetika skozi filter ACD-sistema smo dodatni analizator dihalne zmesi umestili na ekspiratorno cev dihalnega sistema takoj za Y-konektom. Rezultati: Do autopumpinga je prišlo le v skupinah z začetnim plinskim mehurčkom, pri obeh hlapnih anestetikih. V teh primerih so se vrednosti Fet povečevale z naraščanjem velikosti plinskega mehurčka (ΔFet pri izofluranu = +2,5–4,2 vol %; pri sevofluranu = +0,9–2,3 vol %). V skupinah brez začetnega plinskega mehurčka so pri obeh hlapnih anestetikih vrednosti Fet ostale stabilne med celotnim eksperimentom (ΔFet = +0,1–0,3 vol %). S spremembo višine infuzijske črpalke so se vrednosti Fet le prehodno spreminjale za ± 0,1 vol %. Izgube hlapnega anestetika iz dihalnega sistema so bile pri vrednostih Fet 0,9 vol % minimalne (< 0,1 vol %), pri vrednostih Fet > 0,9 vol %, pa so izgube naraščale v odvisnosti od hitrosti pretoka tekočega anestetika in Vt. Zaključki: Na pojav autopumpinga vplivata predvsem izpostavljenost tekočega anestetika viru toplote in prisotnost plinskega mehurčka v ACD-brizgalki. Zatorej je potrebno pred pričetkom sedacije z ACD-sistemom iz brizgalke odstraniti vse vidne plinske mehurčke in odstraniti vire toplote. Na izgube hlapnega anestetika iz dihalnega sistema vplivajo zlasti vrednosti Fet in MV oz. Vt.
Ključne besede: AnaConDa, hlapni anestetiki, inhalacijska sedacija, varnost pacienta, enota intenzivne terapije
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 650; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (5,08 MB)

8.
Difuzni peritonitis po perforaciji slepiča
Karin Ferjan, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisan difuzni peritonitis po perforaciji slepiča. Namen diplomskega dela je bil proučiti mehanizem nastanka difuznega peritonitisa po perforaciji slepiča, predstaviti zaplete difuznega peritonitisa ter opredeliti vlogo medicinske sestre pri obravnavi septičnega pacienta. Pri snovanju diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Na podlagi strokovne literature smo v strukturni obliki smo prikazali najnovejša spoznanja. Predstavili smo diagnostiko in težave pri postavljanju diagnoze akutnega vnetja slepiča, nastanek in zdravljenje difuznega peritonitisa po perforaciji slepiča, nastanek in zdravljenje zapletov difuznega peritonitisa ter vlogo medicinske sestre pri obravnavi septičnega pacienta.
Ključne besede: akutni abdomen, abdominalna sepsa, zapleti, enota intenzivne terapije, kritično bolni pacient
Objavljeno: 15.11.2017; Ogledov: 1516; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

9.
Etična načela ob sprejemu otroka v enoto intenzivne terapije
Tanja Tekavc, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Kljub znanju, ki ga imamo zdravstveni delavci, še vedno obstaja »pregrada« pri komuniciranju ter posredovanju informacij med starši bolnih otrok in zdravstvenimi delavci. Res je, da je opravljanje dela na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo stresno in zahteva visoko mero strokovne usposobljenosti, a hkrati se moramo zavedati dejstva, da med najbolj pomembne dejavnike dobrega dela spada komunikacija ter upoštevanje moralnih in etičnih načel. S pomočjo anketnega vprašalnika želimo pridobiti relevantne podatke, s katerimi bi razkrili odstopanja na posameznih področjih, katere bi bilo moč izboljšati. Z ugotovitvami, do katerih bomo prišli pri obravnavani temi, bi lahko v prihodnje staršem bolnih otrok zagotovili več dostojanstva, svobodnega odločanja in etično obravnavo skozi celotno zdravstveno oskrbo otroka. Skozi proces dela zdravstvene obravnave otroka, bi medicinskim sestram omogočili suverenost pri odločanju v zdravstveni negi ter posledično lažje prepoznavanje in reševanje etičnih dilem. Sprotno raz/reševanje etičnih problemov in dogodkov v okviru zdravstvene nege otroka, bi pripomoglo k zmanjšanju psihofizične izgorelosti medicinskih sester in s tem zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege.
Ključne besede: etična načela, zdravstveno osebje, enota intenzivne terapije, komunikacija, kritično bolan otrok.
Objavljeno: 31.05.2018; Ogledov: 545; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

10.
Preoksigenacija med zaprto aspiracijo umetne dihalne poti
Anton Justin, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Med izvajanjem aspiracije dihalnih poti z zaprtim aspiracijskim sistemom se bolnike z vzpostavljeno umetno dihalno potjo preoksigenira. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je preoksigenacija med aspiracijo potrebna. Raziskovalna metodologija in metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo kontrolne liste. Vzorec je zajemal 30 bolnikov z vstavljeno dihalno cevjo, pri katerih je bilo izvedenih in analiziranih 180 vzorcev arterielne krvi. Vsakemu bolniku je bilo odvzetih 6 vzorcev arterielne krvi: 3 vzorci z izvedeno preoksigenacijo s 100-odstotnim kisikom in 3 vzorci brez preoksigenacije. Vzorci so bili odvzeti pred aspiracijo, 2 in 10 minut po aspiraciji. Za analizo podatkov so bili izvedeni test ANOVA, Student t-parni test in Hi-kvadrat test. Rezultati raziskave so bili analizirani s pomočjo programa SPSS 22.0. Rezultati: Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike v parcialnem tlaku kisika (p < 0,001), v primeru izvajanja preoksigenacije, pred aspiracijo (n = 9,83 kPa) in 2 minuti po aspiraciji (n = 14,66 kPa). Brez preoksigenacije je bila vrednost saturacije v različnih časovnih obdobjih enaka (n = 94 %). Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da preoksigenacija med izvajanjem aspiracije z zaprtim aspiracijskim sistemom pri bolniku, ki ima vstavljeno dihalno cev, daje statistično pomembne višje vrednosti parcialnega tlaka kisika.
Ključne besede: zaprta aspiracija, dihalna cev, preoksigenacija, plinska analiza, arterijska kri, enota intenzivne terapije
Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 338; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici