1. Slovenski Američani, Združene države Amerike in prva svetovna vojna : doktorska disertacijaDavid Hazemali, 2023, doktorska disertacija Opis: Ta doktorska disertacija je vojnozgodovinsko-migracijska študija o vplivu prve svetovne vojne na slovensko-ameriško skupnost v ZDA kot celoto na eni strani ter na ameriški mesti Cleveland (Ohio) in Ely (Minnesota) in tamkajšnji slovensko-ameriški mestni skupnosti na drugi, s posebnim poudarkom na vojakih slovenskega porekla v ameriških oboroženih silah. Prva svetovna vojna je na ameriških tleh videla neupoštevanje državljanskih svoboščin s strani številnih ameriških vladnih organov in precejšnjega dela ameriške družbe, kar so na svoji koži občutile še zlasti priseljenske etnične skupnosti iz držav, s katerimi so bile ZDA v vojni, tudi slovensko-ameriška. Slovencem in posameznikom drugih priseljenskih etničnih skupnosti iz podonavske monarhije, ki še niso pridobili ameriškega državljanstva, je bila po ameriški vojni napovedi Avstro-Ogrski 7. decembra 1917 dodeljena oznaka sovražni tujci, kar je ključno vplivalo na njihovo doživljanje vojne na 'domači fronti'. Ameriško mesto Cleveland je bilo v času prve svetovne vojne za Trstom največje 'slovensko' mesto glede na število prebivalcev s slovenskim občevalnim oziroma maternim jezikom, medtem ko je bil Ely ameriško mesto z največjim deležem slovenskega prebivalstva po maternem jeziku glede na uradne ameriške statistike. Vse sfere družbenega delovanja v Clevelandu je v vojnih mesecih vodil Županov svetovalni vojni svet (ŽSVS), v Elyju pa Svet za obrambo (SO). Ti organi so z odbori in pododbori posegli v življenja ljudi in sčasoma je večina mestnega prebivalstva postala tako ali drugače udeleženka v ameriškem vojnem naporu. Ob ameriškem vstopu v prvo svetovno vojno je bil Louis (Alojzij) John Pirc s strani clevelandske mestne vojne uprave kot edini slovenski Američan imenovan v Generalni odbor ŽSVS. Ta podatek priča o spoštovanju, ki ga je Pirc moral biti deležen s strani takratnega mestnega političnega vrha, saj je bil ne le naturalizirani Američan, ki jih je bila v odboru zgolj peščica, ampak je povrh vsega prihajal iz države, s katero so ZDA takrat prekinile diplomatske stike, nekaj mesecev kasneje pa se tudi znašle v vojni. Ugotovljeno je bilo, da so Clevelandčani in Elyjčani odhajali v ameriške oborožene sile skozi različne kanale, kar priča o do takrat nepredstavljivih razsežnostih in kompleksnosti nabora. Slovensko-ameriški skupnosti v Clevelandu in Elyju sta nabor doživljali različno. Vojaki slovenskega porekla so služili v različnih enotah ameriških oboroženih sil. Ameriške ekspedicijske sile (AES) so kljub svojim skromnim začetkom do srede leta 1918 postale močna kopenska sila. V njihovi sestavi se je bojeval tudi Frank (Franc) Lozar (Ložar), naturalizirani Američan slovenskega porekla iz Elyja. Zaradi svoje požrtvovalnosti na bojišču, kjer je pustil svoje življenje, je bil proglašen za vojnega heroja. Služenje vojaškega roka kakor tudi ukrepi ameriške vojne administracije so izdatno pospešili proces naturalizacije slovenskih priseljencev. AES so predstavljale sploh prvi pomembnejši prikaz vojaške moči ZDA v Evropi. Njihov prihod na 'staro celino' je po velikosti popolnoma zasenčil vse prejšnje vojaške operacije ZDA. Leta 1918 so se na zahodni fronti prve svetovne vojne v spopadu srečali vojaki slovenskega porekla, ki so služili v oboroženih silah podonavske monarhije na eni ter v ameriških ekspedicijskih silah na drugi strani. Ugotovljeni 'ognjeni' stik vojakov slovenskega porekla, Martina Viltužnika na eni ter Maksa Javorčana na drugi vojskujoči si strani, velja za prvi potrjen primer tovrstnega stika. Slovensko-ameriški bratski podporni organizaciji Slovenska narodna podporna jednota (SNPJ) in Kranjska slovenska katoliška jednota (KSKJ) sta v vojnih mesecih vzpostavili za svoje člane lastni vojno-zavarovalni politiki, ki sta obstajali vzporedno z ameriško zvezno vojno-zavarovalno zakonodajo.
Ključne besede: slovenski Američani, Združene države Amerike, prva svetovna vojna, Cleveland (Ohio), Ely (Minnesota), ameriške ekspedicijske sile
Objavljeno v DKUM: 04.01.2024; Ogledov: 585; Prenosov: 216
 Celotno besedilo (4,98 MB) |
2. Slovenski izseljenci v Elyju, Minnesota na podlagi slovenskega ameriškega časopisja med letoma 1891 in 1939Tadej Šeruga, 2015, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga prikazuje življenje slovenskih izseljencev v Elyju, majhnem mestu v severovzhodni Minnesoti, v obdobju od leta 1891 do leta 1939. Razvoj mesta Ely je zaznamovalo rudarstvo, ki je bilo v obravnavanem obdobju v njem glavna gospodarska panoga. Imelo je velik vpliv na življenje, delovanje in organiziranost tamkajšnjih Slovencev, ki so bili večinoma rudarji, nekateri pa tudi lastniki številnih malih podjetij. Naloga je napisana na podlagi slovenskega ameriškega časopisja (Amerikanski Slovenec, Nova doba, Prosveta), arhivskih virov in literature. Obsega krajši pregled zgodovine slovenskega izseljevanja in zgodovine Minnesote. V osrednjem delu naloge je splošen zgodovinski pregled mesta Ely, ki mu sledi opis rudarstva, delavskih razmer, turizma in drugih gospodarskih dejavnosti. Sledi pregled političnega življenja Slovencev v Elyju. V nadaljevanju je obravnavano versko življenje s krajšim pregledom dela slovenskih misijonarjev v Minnesoti. Pri tem je predstavljeno življenje in delo misijonarja Jožefa Frančiška Buha, podan pa je tudi pregled zgodovine Župnije sv. Antona v Elyju. Na koncu so opisana društva v sklopu bratskih podpornih organizacij in društveno življenje.
Ključne besede: slovenski izseljenci, Ely, Minnesota, Združene države Amerike, slovenski misijonarji, Jožef Frančišek Buh, Jugoslovanska katoliška jednota
Objavljeno v DKUM: 16.12.2015; Ogledov: 1910; Prenosov: 242
Celotno besedilo (2,06 MB) |
3. SLOVENSKI IZSELJENCI V ELYJU, MINNESOTA NA PODLAGI SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA ČASOPISJA MED LETOMA 1939 IN 1959Anja Prša, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Slovenski priseljenci v Elyju, Minnesota na podlagi slovenskega ameriškega časopisja med letoma 1939 in 1959 je prikaz življenja predvsem druge generacije slovenskih izseljencev v Elyju, Minnesota. Osnovna metodologija pri izdelavi diplomskega dela je bilo proučevanje slovenskega izseljenskega časopisa v ZDA (Nova doba, Prosveta in Amerikanski Slovenec), literature, internetnih člankov in arhivskega gradiva. Namen diplomske naloge je predstaviti življenje slovenskih priseljencev v majhnem mestu na severozahodnem delu Minnesote, ki ga je zaznamovalo rudarstvo. V nalogo je zaradi širše slike okolja, kjer še danes živijo slovenski priseljenci, vključen kratek povzetek slovenskega izseljevanja v Združene države Amerike, kratka zgodovina zvezne države Minnesota in železnega okrožja. V nadaljevanju naloga predstavlja opis slovenske skupnosti v Elyju, ki je za razliko od drugih slovenskih skupnosti po Združenih državah predstavljala večinsko prebivalstvo mesta. Poudarjeni so njihovo društveno in družabno življenje, delavske razmere in njihov odnos do domovine ter pomoč pri njeni povojni obnovi.
Ključne besede: slovenski izseljenci, Ely, Amerikanski Slovenec, Nova doba, Prosveta
Objavljeno v DKUM: 11.09.2013; Ogledov: 3013; Prenosov: 313 (1 glas)
Celotno besedilo (1,59 MB) |
4. Otroci s posebnimi potrebami v izbranih delih mladinske književnostiAmadeja Klemenčič, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Otroci s posebnimi potrebami v izbranih delih mladinske književnosti sem ugotavljala, ali so besedila, ki sem jih analizirala, realna, in primerjala zgodbe junakov z realnostjo.
V prvem delu sem predstavila skupine otrok s posebnimi potrebami in vsako motnjo, ki se je pojavila v izbranih besedilih povezala z besedilom s področja mladinske književnosti. Dotaknila sem se tudi možnosti šolanja otrok s posebnimi potrebami, kjer sem ugotovila, da se vedno več otrok s posebnimi potrebami vključuje v redne oblike vzgoje in izobraževanja. Zaradi tega se pojavlja vedno večja potreba po spremljevalcih, ki otrokom s posebnimi potrebami nudijo fizično pomoč. Ena izmed pogostejših prilagoditev, ki jo tem otrokom nudijo, je dodatna strokovna pomoč, kjer je naloga strokovnjakov ugotoviti najuspešnejše metode dela z otroki s posebnimi potrebami.
Drugi del pa zajema analizo pripovednih del s področja mladinske književnosti: Svetlana Makarovič: Veveriček posebne sorte (2007), Lesley Ely: Luka je med nami (2004), Janja Vidmar: Moja Nina (2004), Aksinja Kermauner: Tema ni en črn plašč (2001) in Berenikini kodri (2006), David Hill: Se vid'va Simon! (2004) in Mark Haddon: Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa (2003).
Ugotovila sem, da so besedila visoko etična in estetska, imajo pa tudi spoznavno komponento in so napisana zelo realno, kar pomeni, da se lahko iz izbranih knjig naučimo veliko dejstev o motnjah pri otrocih. V besedilih sem iskala indikatorje motenj in junake zgodb umestila v klasifikacijo, ki je uzakonjena. Avtorji izbranih del nam skozi zgodbo približajo bolezni oziroma motnje, ki jih srečujemo v vsakodnevnem življenju.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, Makarovič, Ely, Vidmar, Kermauner, Hill, Haddon.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2011; Ogledov: 3138; Prenosov: 356
Celotno besedilo (584,49 KB) |
