Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V okviru magistrske naloge smo ugotavljali, kako intenzivna paša vpliva na spremembe floristične in funkcionalne sestave suhih travišč s prevladujočo pokončno stoklaso (Mesobromion). Na izbranih popisnih območjih smo popisali 18 popisnih ploskvic v velikosti 1 m2. Prvo popisno območje se je nahajalo na intenzivnem pašniku, kjer poteka dolgoletna paša drobnice. Drugi del popisa je potekal na ekstenzivnem travniku. Obe območji smo zavarovali z ogrado pred objedanjem in košnjo ter tako dobili popoln seznam rastlinskih vrst. V popise smo vključili tudi podatke, ki smo jih pridobili med popisovanjem terena leta 2019 za potrebe seminarske naloge. Skupno smo na celotnem travišču določili 77 rastlinskih vrst, ki smo jih analizirali in jim določili izbrane morfološko funkcionalne poteze (MFP). V času popisa 18-ih popisnih ploskvic smo določili 57 različnih rastlinskih vrst in njihovo pokrovnost. Za vse najdene vrste smo zbrali podatke o rastni obliki, višini rastlin, CSR strategiji, specifični listni površini (SLA), vsebnosti suhe snovi lista (LDMC) ter začetku, koncu in dolžini cvetenja, listni obstojnosti, listni anatomiji, cehu, toleranci na košnjo, toleranci na pašo in tipu vegetativnega razmnoževanja. Popise izbranih delov travišča smo izvajali dve sezoni v različnih obdobjih. Popise smo začeli meseca maja in jih zaključili konec avgusta. Poleg naštetih MFP smo analizirali tudi vrednosti Ellenbergovih indeksov za svetlobo, temperaturo, vlažnost, reakcijo tal in vsebnost dušika v tleh. Zbrane podatke smo nato statistično obdelali z multivariatnimi analizami. Ugotovili smo pomembne razlike v floristični in funkcionalni sestavi intenzivnega pašnika in ekstenzivnega travnika. Na ekstenzivnem travniku se na splošno pojavlja večje število vrst kakor na intenzivnem pašniku, njihove MFP pa kažejo prilagoditve na okolja z zmerno motnjo in močneje izraženo kompeticijo (npr. več visokoraslih trajnic z olistanim steblom in krajšim obdobjem cvetenja). Na intenzivnem pašniku prevladujejo rastline s prilagoditvami na močnejšo in pogostejšo motnjo: več je enoletnic, nizkorastočih rastlin z listi v rozeti in nizkimi vrednostmi vsebnosti suhe snovi lista (LDMC). Raziskovano travišče je predstavljalo naravovarstveno pomemben, Natura 2000 habitatni tip s kodo 6210*. Raziskave o vplivih spremenjene kmetijske rabe na floristično in funkcionalno sestavo travišč prispevajo k razumevanju procesov v teh ogroženih ekosistemih in s tem tudi k oblikovanju smernic za njihovo ohranjanje.
Ključne besede: floristična sestava, intenzivna paša, ekstenzivno upravljanje, CSR strategije, biodiverziteta, Ellenbergovi indeksi
Objavljeno v DKUM: 26.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (4,95 MB)

Opis: Vrstno bogata travišča s prevladujočim volkom (Nardus stricta) oz. volkovja predstavljajo Natura 2000 habitatni tip 6230*. V Sloveniji so volkovja prisotna na nezasenčenih rastiščih na silikatni geološki podlagi od nižin do alpinskega pasu. Med drugim uspevajo nad antropogeno znižano gozdno mejo na ovršnih predelih Pohorja (SV Slovenija), kjer smo opravljali našo raziskavo. V okviru magistrskega dela smo na izbranih traviščih v okolici turističnega centra Rogla izvajali popise travniške vegetacije v popisnih ploskvicah velikosti 25 in 50 m2. Del popisov smo vzeli tudi iz baze fitocenoloških popisov Katedre za geobotaniko (FNM UM). Skupno smo analizirali 83 rastlinskih vrst, ki so bile določene v 58 popisih. Popisane vrste smo z uporabo modela DST (angl. Dominants, Subordinates, Transients) najprej razvrstili glede na njihovo obilnost v eno izmed treh skupin, in sicer smo jih definirali kot dominantne (angl. Dominants, 3 vrste), podrejene (angl. Subordinates, 18 vrst) ali prehodne vrste (angl. Transients, 62 vrst). Nato smo primerjali odstotke vrst v vseh treh skupinah, določili in primerjali smo njihove morfološko-funkcionalne poteze (MFP), CSR strategijo po Grime-u, Ellenbergove indekse in prednostni habitat. Z analizo MFP smo ugotovili, da imajo vse dominantne vrste šopasto rast, medtem ko med podrejenimi in prehodnimi vrstami prevladujejo rastline z listnato ozelenelim steblom. Dominantne vrste so imele v primerjavi s podrejenimi in prehodnimi v povprečju višje vrednosti za specifično listno površino (SLA) in vsebnost suhe snovi v listih (LDMC) ter izraženo krajše obdobje cvetenja. V nasprotju s podrejenimi in prehodnimi vrstami, dominantne vrste v povprečju zacvetijo kasneje v vegetacijski sezoni (junij). V povprečju so tudi nekoliko višje rasti kot podrejene vrste, za razliko od podrejenih in prehodnih vrst, kjer prevladujejo kompetitorji in ruderalke, pa imajo bolj izraženo stres toleratorsko strategijo, s čimer smo tudi potrdili našo hipotezo. S primerjavo prednostnih habitatov smo ugotovili, da ima največ podrejenih in prehodnih vrst prednostni habitat suha travišča na kislih tleh. S tem smo ovrgli hipotezo, s katero smo predvidevali, da bosta med podrejenimi vrstami največja odstotka vrst, katerih prednostni habitati so mezotrofni in evtrofni travniki ter gozdni habitati. Na podlagi analize Ellenbergovih indeksov smo ugotovili, da imajo vse tri skupine vrst (dominantne, podrejene, prehodne) podobne vrednosti za izbrane okoljske spremenljivke. Prevladujejo vrste zmerno toplih polsončnih do sončnih rastišč, ki uspevajo na svežih, kislih in s hranili slabo založenih tleh. Razlike med dominantnimi, podrejenimi in prehodnimi vrstami se pojavljajo predvsem v razponu Ellenbergovih indeksov, ki je največji pri prehodnih vrstah, kjer najdemo tudi vrste za raziskovalno območje netipičnih in ekstremnih habitatov. V okviru magistrske naloge smo poleg vegetacijskih popisov travišč na isti lokaciji zbrali tudi popise navadne arnike (Arnica montana). Skupno smo v popisnih ploskvicah velikosti 0,25 m2 analizirali 50 popisov. Iz izsledkov raziskave sklepamo, da ponovna vzpostavitev pašništva nima negativnega vpliva na populacijo navadne arnike na preučevanih traviščih, saj smo v povprečju v posamezni popisni ploskvici zabeležili skoraj 16 osebkov. Ker nam analize lastnosti dominantnih, podrejenih in prehodnih rastlinskih vrst v vegetaciji pomagajo pri razumevanju vloge vrst v ekosistemu, je takšno znanje v času intenzivnega spreminjanja kmetijske rabe ključno za načrtovanje učinkovitih naravovarstvenih smernic za ohranjanje tega habitatnega tipa, ki ima zaradi svoje redkosti in ogroženosti visoko naravovarstveno vrednost.
Ključne besede: suha travišča, dominantne, podrejene in prehodne vrste, morfološko-funkcionalne poteze, Ellenbergovi indeksi, prednostni habitat, navadna arnika (Arnica montana)
Objavljeno v DKUM: 23.03.2021; Ogledov: 1047; Prenosov: 140
Celotno besedilo (3,76 MB)

Opis: Raziskava v diplomskem delu je zajemala morfološko-funkcionalne primerjave med dominantnimi in ostalimi rastlinskimi vrstami sekundarnih suhih travišč (razred Festuco-Brometea) na Goričkem (SV Slovenija). Osnovni namen je bil ugotoviti, katere so tiste lastnosti rastlin, ki so jim omogočile, da so postale prevladujoče v tej vegetaciji. Osnova za našo raziskavo je bilo 20 že objavljenih vzorcev (popisov) suhih travišč asociacije Hypochoerido-Festucetum. Raziskavo smo opravljali v vegetacijski dobi leta 2012. Na terenu in iz literature smo zbrali in določili podatke o naslednjih morfološko-funkcionalnih potezah (MFP) rastlin: življenjska oblika, začetek cvetenja, dolžina cvetenja, višina rastline, indikatorski vrednosti za dušik in vlago v tleh, sposobnost razraščanja v prostoru, tip C-S-R ekološke strategije, specifična listna površina (SLA) in vsebnost suhe snovi lista (LDMC). Izbrane MFP smo določali 56 rastlinskim vrstam. Podatke smo primerjali z različnimi statističnimi analizami in rezultate prikazali v obliki grafov in tabel. Ugotovili smo, da obstajajo razlike v MFP med dominantnimi in ostalimi vrstami. Tako so na proučevanih suhih traviščih uspešnejše tiste vrste, ki zacvetijo in s cvetenjem zaključijo zgodaj v vegetacijski sezoni, ko temperature še niso tako visoke. Prav tako je v skupini dominantnih vrst največji delež takih, ki tolerirajo oz. lahko uspevajo na z dušikom zelo revnih tleh in vrstah suhih tal, medtem ko med ostalimi prevladujejo vrste revnih do zmerno bogatih ter suhih do srednje vlažnih tal. Obe skupini vrst imata zelo podobni CSR oznaki, vendar ima skupina dominantnih vrst nekoliko močneje izraženo komponento S (stres-toleratorke) in ostale vrste komponento C (kompetitorji). Naša raziskava dominantnih in ostalih vrst suhih travišč razreda Festuco-Brometea na Goričkem je pokazala, da so vrste, ki prevladujejo na teh traviščih, bolje, kot neprevladujoče vrste, prilagojene na preživetje neugodnih, stresnih razmer, ki so v tej vegetaciji posledica kislih, s hranilnimi snovmi revnih, in sušnih tal.
Ključne besede: vegetacija, Festuco-Brometea, C-S-R ekološke strategije rastlin, Ellenbergovi indeksi, funkcionalni tipi rastlin
Objavljeno v DKUM: 19.07.2013; Ogledov: 2763; Prenosov: 443
Celotno besedilo (2,71 MB)