| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Odnosi med Anglijo in Španijo v elizabetinski dobi
Urška Grm, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Odnosi med Anglijo in Španijo v elizabetinski dobi predstavlja politične odnose in konflikte med katoliško Španijo in protestantsko Anglijo v drugi polovici šestnajstega stoletja. V delu so s pomočjo virov in izbrane literature najprej predstavljene in opisane notranjepolitične razmere v Angliji in Španiji pod Elizabeto I. in Filipom II. Gre za vladarja, ki sta s svojim dolgoletnim vladanjem pomembno zaznamovala politično dogajanje v Evropi tistega časa. Osrednji del magistrskega dela pa podrobneje prikazuje poslabšanje medsebojnih odnosov, ki so sredi osemdesetih let prerasli v nikoli uradno razglašeno angleško-špansko vojno (1585–1604). Skoraj dvajset let trajajoča vojna je v večjem delu potekala na morju, s pomorskimi spopadi v evropskih vodah in piratskim plenjenjem v kolonialnem svetu. Na evropskih tleh sta si nasprotnici razkazovali moč s podpiranjem nasprotnih strani v okviru francoskih verskih vojn (1562–1598), nizozemske vojne za neodvisnost (1567–1648) in irske devetletne vojne (1593–1603). Dosmrtna tekmeca nista uspela najti skupnega jezika. Tako sta nikoli uradno razglašeno in skoraj dvajset let trajajočo vojno končala šele njuna naslednika.
Ključne besede: Elizabeta I., Filip II., elizabetinska doba, druga polovica šestnajstega stoletja, Anglija, Španija, medsebojni odnosi, angleško-španska vojna
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 162; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,87 MB)

2.
Botanično izrazje v slovenskih prevodih izbranih del Williama Shakespearja: analiza izvirnika in prevodov
Nina Balažek, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Botanično izrazje v slovenskih prevodih izbranih del Williama Shakespearja: analiza izvirnika in prevodov so zbrana imena rastlin in rož, ki se pojavljajo v Shakespearjevih delih, tragediji Hamlet in komediji Sen kresne noči. Imena rastlin in rož smo pridobili iz različnih virov, in sicer smo izhajali iz članka Phyllis Cooka William Shakespeare, Botanist, Henry Ellacombove knjige The Plant-Lore & Garden-Craft of Shakespeare in Male flore Slovenije (Martinčič idr. 1999), s pomočjo katere smo klasificirali rastline in rože. Imena smo zbirali ročno z branjem izvirnikov in njihov prevod preverjali v šestih slovenskih prevodih. Uporabili smo tudi korpus Opensourceshakespeare s pomočjo katerega smo preverjali pogostost pojavljanja imen določenih rastlin. Imena rastlin smo razvrstili tako, da smo najprej navedli ime, ki se pojavlja v Shakespearjevem izvirniku, nato smo navedli moderno znanstveno ime rastline, družino v katero spada ter na koncu še uradno ali narečno slovensko poimenovanje. Opazovali smo 97 imen rastlin/rož, od tega 34 imen, ki se pojavljajo v drami Hamlet in 63 imen, ki se pojavljajo v drami Sen kresne noči. S pomočjo dostopne literature smo ugotovili, da se nekatera današnja imena rastlin razlikujejo od tistih v Elizabetinski dobi, zato smo opazovali ali je to v slovenskih prevodih upoštevano. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na opazovanje simboličnega pomena rastlin/rož in morebitno spremembo simbolizma v slovenskih prevodih. Uporabili smo štiri slovenske prevode drame Hamlet, in sicer prevod Otona Župančiča, Milana Jesiha, Janka Modra in Srečka Fišerja ter dva slovenska prevoda drame Sen kresne noči, Otona Župančiča in Milana Jesiha. V slovenskih prevodih smo opazovali ali so prevajalci upoštevali vse rastline in njihovo pomembnost kot del poteka zgodbe v drami ali so katero omembo rastline izpustili ali jo nadomestili s kakšno drugo rastlino. Opazovali smo kakšna poimenovanja rastlin je vseboval slovenski prevod, in sicer ali je šlo za narečno poimenovanje, uradno slovensko poimenovanje ali samo za namigovanje na rastlino. Ravno izbor besed s strani prevajalcev nam pove veliko o času nastanka prevodov ter o spremembi jezika skozi čas.Prav tako pa nastanek prevodov ponuja mnogo informacij o zgodovini, jeziku, razlikah med kulturama in simbolizmu. Simbolizem rastlin/rož lahko pripomore k dojemanju drame in nakazuje na razlike v dojemanju drame v Angliji in Sloveniji. Povprečni slovenski bralec mora simbolizem razumeti, če želi da mu je drama popolnoma razumljiva in smiselna.
Ključne besede: jezik rož, William Shakespeare, Hamlet, Sen kresne noči, simbolizem rož, slovenski prevod, Elizabetinska doba.
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 89; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (717,14 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici