| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Obveščevalna dejavnost v času vladavine Elizabete I. : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Erik Feher, 2023, diplomsko delo

Opis: Obveščevalna dejavnost velja za drugo najstarejšo obrt na svetu. Njeni začetki segajo vse do starega veka in celo dlje. Za začetek oblikovanja modernih obveščevalnih služb pa velja izvajanje obveščevalnih dejavnosti v času vladavine kraljice Elizabete I. Sir Francis Walsingham je bil gonilna sila njene obveščevalne službe, ki je delovala od leta 1573 do leta 1590. Ta, takrat sicer neuradna obveščevalna služba, je pustila pečat v načinu delovanja in izvajanja obveščevalne dejavnosti vse do danes. Walsingham je imel skupino sodelavcev, ki so delovali kot analitiki, hkrati so pa delovali tudi kot operativci, zadolženi za vodenje tajnih sodelavcev po celotni Evropi in tudi znotraj Anglije. Imel je tudi skupino infiltratorjev, ki so pod krinko prišli v sovražnikove kroge, skupino strokovnjakov kriptografije, ki so nasprotnikova pisma dešifrirali, ter veliko število tajnih sodelavcev na različnih položajih po Evropi. Tajna služba Walsinghama je delovala tudi kot varnostna služba. Kraljice Elizabete I. niso ogrožali le zunanji sovražniki, temveč tudi sovražniki znotraj njenega kraljestva. Velika obveščevalna mreža, ki je segala vse do Otomanskega cesarstva, je uspešno odkrila in preprečila delovanje raznih nasprotnikov kraljice Elizabete I., med njimi so bili škotska kraljica Marija, španski kralj Filip II. in papež Pij V. Uporaba HUMINT metode, ki je najstarejša oblika zbiranja podatkov v obveščevalnih službah, je bila ključna za odkrivanje namer in načrtov sovražnika (to so bile mnoge zarote in nevarnosti). Pravočasno zaznavanje namena Angleškega kolidža, odkritje Throgmortonove in Babingtonove zarote ter vojaške grožnje Španije je bilo mogoče zagotoviti z uporabo HUMINT metode. Brez Walsighamove tajne službe bi se vladavina kraljice Elizabete I. končala z njeno odstavitvijo ali celo smrtjo.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, Elizabeta I., britanska kraljica, Walsingham, Francis, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 293; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
Vpliv oglejskega patriarha Bertolda V. Andeškega na umetnost visokega srednjega veka na prostoru današnje Slovenije : magistrsko delo
Petra Zemljič, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se posveča bamberškemu stolnemu proštu, nadškofu v ogrski Kalocsi in oglejskemu patriarhu (1218–1251) Bertoldu V. Andeškemu, ki je bil eden najvplivnejših v zgodovini oglejskega patriarhata. Na slovenskih tleh se je kot cerkveni poglavar in zemljiški gospod najbolj zanimal za rodbinska posestva na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Na podlagi predstavitve sorodstvenih povezav v rodbini Andeških in analize ohranjenih arhivskih listin je prikazana njihova pomoč pri datiranju, določevanju vplivov in vlogi Bertolda V. Andeškega pri obravnavanih umetnostnih spomenikih. Osrednja tema so z njim tesno povezani samostani (benediktinski v Gornjem Gradu, dominikanski na Ptuju, v Studenicah in Velesovem, cistercijanski v Stični, kartuzijanski v Žičah in Jurkloštru ter samostan klaris v Mekinjah) in cerkve (sv. Pankracija v Gradu nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu, sv. Elizabete Ogrske v Slovenj Gradcu in Ljubnem ob Savinji, Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni pri Kamniku, sv. Jakoba v Kostanjevici na Krki ter nekdanja cerkev nemškega viteškega reda v Ljubljani). Po kanonizaciji svoje nečakinje, sv. Elizabete Ogrske, leta 1235, si je močno prizadeval za pospešitev njenega kulta tudi na slovenskih tleh. O tem pričata cerkev sv. Elizabete v Ljubnem ob Savinji in župnijska cerkev v Slovenj Gradcu, obe posvečeni tej svetnici.
Ključne besede: Bertold V. Andeški, grofje Andechs–Meranijski, sv. Elizabeta Ogrska (Turingijska), visoki srednji vek, umetnostni spomeniki.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2021; Ogledov: 895; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (3,28 MB)

3.
Odnosi med Anglijo in Španijo v elizabetinski dobi
Urška Grm, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Odnosi med Anglijo in Španijo v elizabetinski dobi predstavlja politične odnose in konflikte med katoliško Španijo in protestantsko Anglijo v drugi polovici šestnajstega stoletja. V delu so s pomočjo virov in izbrane literature najprej predstavljene in opisane notranjepolitične razmere v Angliji in Španiji pod Elizabeto I. in Filipom II. Gre za vladarja, ki sta s svojim dolgoletnim vladanjem pomembno zaznamovala politično dogajanje v Evropi tistega časa. Osrednji del magistrskega dela pa podrobneje prikazuje poslabšanje medsebojnih odnosov, ki so sredi osemdesetih let prerasli v nikoli uradno razglašeno angleško-špansko vojno (1585–1604). Skoraj dvajset let trajajoča vojna je v večjem delu potekala na morju, s pomorskimi spopadi v evropskih vodah in piratskim plenjenjem v kolonialnem svetu. Na evropskih tleh sta si nasprotnici razkazovali moč s podpiranjem nasprotnih strani v okviru francoskih verskih vojn (1562–1598), nizozemske vojne za neodvisnost (1567–1648) in irske devetletne vojne (1593–1603). Dosmrtna tekmeca nista uspela najti skupnega jezika. Tako sta nikoli uradno razglašeno in skoraj dvajset let trajajočo vojno končala šele njuna naslednika.
Ključne besede: Elizabeta I., Filip II., elizabetinska doba, druga polovica šestnajstega stoletja, Anglija, Španija, medsebojni odnosi, angleško-španska vojna
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 1272; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (3,87 MB)

4.
Organiziranje protokolarnega dogodka v JGZ Brdo
Petra Eržen, 2009, diplomsko delo

Opis: Na protokol navadno pomislimo, ko ne vemo, kako pripraviti mizo, kakšen naj bo vrstni red prihoda gostov, kdaj je pravi čas, da pošljemo cvetje, kako se pravilno izobesi zastava,… Že to kaže, da je težko natančno določiti, kaj vse spada v protokol. Definicij o tem, kaj je protokol, je toliko, kolikor je avtorjev. Kot navaja Ksenija Benedetti (2008), je protokol veščina organiziranja, ki krmili javne in zasebne ustanove, skupek norm in pravil, določenih z zakoni, dekreti, odredbami ali navadami. V diplomski nalogi smo predstavili protokolarna pravila, protokol v Republiki Sloveniji, ceremonial uradnih obiskov v Republiki Sloveniji ter Javni gospodarski zavod Brdo. V prvem delu diplomske naloge smo opisali osnovne pojme: protokol, diplomacijo, ceremonial, protokol kot službo in protokolarni dogodek. V drugem delu je opisan sam protokol v Republiki Sloveniji ter ceremonial uradnih obiskov v Republiki Sloveniji. V tretjem delu smo preučili organiziranost in priprave zaposlenih v JGZ Brdo na državniški obisk njenega veličanstva kraljice Elizabete II. in njegove kraljeve visokosti vojvode Edinburškega v Republiki Sloveniji. Prišli smo do ugotovitev, da so se v JGZ Brdo temeljito pripravili in bili v skladu s protokolarnimi pravili, program obiska pa je potekal brez zapletov. Protokol RS in uslužbenci v JGZ Brdo so poskrbeli, da je bil obisk kraljevega para izveden po programu kot ga je potrdila predhodnica V zadnjem delu so naše ugotovitve, predlogi za izboljšavo in zaključek. V medijih so zapisali, da si je predsednik Danilo Türk privoščil protokolarni spodrsljaj, ko je pri pregledu častne čete na Brdu pri Kranju zaustavil kraljico, vendar se to ni štelo kot protokolarni škandal. Obisk kraljice je precej razburkal slovensko javnost glede seznama povabljenih na slovesno večerjo v grad Brdo, pa so tudi te dileme hitro šle v pozabo.
Ključne besede: - Protokol - Protokol Republike Slovenije - Protokolarni dogodek - JGZ Brdo - Kraljica Elizabeta II.
Objavljeno v DKUM: 17.07.2009; Ogledov: 4413; Prenosov: 695
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici