| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv elektrifikacije vozil na avtomobilsko industrijo v državah Evropske unije
Jernej Masten Toplak, 2023, diplomsko delo

Opis: Avtomobilska industrija se zaradi elektrifikacije sooča z spremembami brez primere, ki so se zgodile v njeni zgodovini. Trg potrebuje prilagoditve in razširitev iz večinoma same prodaje avtomobilov in rezervnih delov. Diplomska naloga se osredotoča na analizo procesnega delovanja organizacij v avtomobilski industriji, zlasti v kontekstu elektrifikacije vozil. V nalogi so podrobno razloženi poslovnih procesi, vrste procesov ter upravljanje poslovnih procesov. V nadaljevanju je predstavljena avtomobilska industrija, vključno z njeno zgodovino, delovanjem električnih vozil, vzdrževanjem in rezervnimi deli ter tehnologijo polnilne infrastrukture. Glavni izzivi in trendi v industriji so prav tako izpostavljeni. V osrednjem delu pa se osredotočamo na vpliv elektrifikacije na avtomobilsko industrijo zaradi regulativnih pritiskov tako Evropske Unije, kot potrošnikov iz celega sveta, ki zahtevajo premik k bolj trajnostnem in čistem okolju in poslovanju. Ob tem pričakujejo zmanjšanje toplogrednih plinov in odmik od uporabe fosilnih goriv. Tem potrebam se prilagaja celotna avtomobilska infrastruktura in je zato morala spremeniti svoje poslovne procese proizvodnje, ter ostale poslovne prakse, da bo lahko proizvajala električna vozila. S pojavom in hitrim pridobivanjem priljubljenosti električnih vozil, prihaja tudi do sprememb v sami vrednostni verigi avtomobilskih proizvajalcev. Prihaja do sprememb na področju logistike in dobavne verige, sprememb v potrebah po delovni sili zaradi manjše količine gibljivih delov, ki jih potrebujejo električna vozila, ter sprememb v načinu vzdrževanj teh vozil. Razvoj tehnologije privede tudi do novih potencialnih smeri razvoja in načinov pridobitve prihodkov, ki bodo nadomestili izpad zaradi zmanjšanja števila delov in stroškov vzdrževanja.
Ključne besede: Elektrifikacija, preoblikovanje trga, avtomobil, avtomobilska industrija, okoljska politika, elektrifikacija vozil
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 192; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (831,38 KB)

2.
Ocena upravičenosti elektrifikacije voznega parka na pošti Ormož : diplomsko delo
Vanesa Caf, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv cestnega tovornega prometa na globalno segrevanje in s tem povezano rast izpustov toplogrednih plinov. V odziv na to problematiko je Evropska komisija uvedla ukrepe za pospeševanje prehoda k okolju bolj prijaznim tehnologijam. V središču te raziskave je elektrifikacija voznega parka kot ključna strategija za zmanjšanje okoljskega odtisa. Elektrifikacija obeta zmanjšanje emisij in operativnih stroškov za prevozniška podjetja, vendar pa prinaša tudi številne izzive, kot so zagotavljanje polnilne infrastrukture, življenjska doba vozil, recikliranje baterij. Osrednji namen diplomskega dela je analizirati ekonomske in okoljske vidike elektrifikacije voznega parka s poudarkom na Pošti Slovenije in njeni poslovalnici v Ormožu. Raziskava obravnava specifične izzive in možnosti, ki jih ruralna območja predstavljajo pri prehodu na električna vozila. V okviru tega dela bodo preučeni ekonomski in okoljski vidiki elektrifikacije. Rezultat raziskave bo ponudil celovite smernice in priporočila prevozniškim podjetjem, ki so v procesu prehoda na elektrifikacijo svojega voznega parka, posebej v kontekstu ruralnih okolij.
Ključne besede: električna vozila, elektrifikacija voznega parka, zelena logistika, operativni stroški električnih vozil, zmanjšanje okoljskega vpliva
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 252; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

3.
Mednarodno gospodarsko okolje in avtomobilska industrija
Luka Žerjav, 2021, diplomsko delo

Opis: Avtomobilska industrija predstavlja eno izmed ključnih gonilnih sil gospodarskega napredka in razvoja. Prav zaradi tega jo pojmujemo kot eno najpomembnejših industrij na svetu. Za izdelavo motornega vozila je potrebno preko 20.000 različnih komponent, ogromno znanja, ob tem pa so potrebne enormne investicije v raziskave in razvoj. Seveda pa je za uspešno delovanje avtomobilske panoge potrebno odlično sodelovanje med proizvajalci motornih vozil in njihovimi dobavitelji. V zadnjem času pa je znotraj avtomobilske industrije prihajalo in še vedno prihaja do določenih sprememb. S tem mislimo na proces razvoja globalizacije, ki je dodobra spremenil avtomobilsko industrijo, vzpon trajne mobilnosti, ki jo vodi elektrifikacija vozil, vsesplošna digitalizacija in poskusi zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Na panogo pa je v zadnjem obdobju močno vplivala pandemija covid-19. Vpliv pandemije se je v že tako ohlajeni avtomobilski industriji poznal tako v proizvodnji motornih vozil, kakor tudi v njihovi prodaji. Pandemija pa ni vplivala le na največje proizvajalce motornih vozil, ampak tudi na mnoge manjše dobavitelje, ki prihajajo tudi iz Slovenije.
Ključne besede: avtomobilska industrija, globalizacija, elektrifikacija, digitalizacija, VAR d.o.o.
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 1015; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

4.
Zgodovina dravskih hidroelektrarn med Dravogradom in Mariborom
Gregor Novak, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava zgodovino hidroelektrarn na reki Dravi med Dravogradom in Mariborom vse od prvih zamisli za izgradnjo elektrarne do konca 80. let 20. stoletja. V tem času so na omenjenem območju zgradili šest elektrarn: HE Fala, HE Mariborski otok, HE Dravograd, HE Vuzenica, HE Vuhred in HE Ožbalt. Načrti o gradnji velike elektrarne na Dravi so se pojavili že ob začetku 20. stoletja. Uresničeni so bili šele ob koncu prve svetovne vojne, ko je bila zaradi potreb po električni energiji s pomočjo švicarskega kapitala zgrajena elektrarna pri Fali. V obdobju med obema vojnama se je pričela obširnejša elektrifikacija Slovenije, ki jo je zavrla druga svetovna vojna. Nemški okupator je pričel graditi dve novi elektrarni pri Dravogradu in Mariborskem otoku. Dokončala jih je nova oblast po koncu vojne, saj je potrebovala velike količine električne energije zaradi hitre industrializacije države. V času SFRJ so med letoma 1953 in 1960 zgradili po svojih načrtih še tri elektrarne pri Vuzenici, Vuhredu in Ožbaltu, ki so bile skoraj v celoti opremljene z opremo domače proizvodnje. V 70. in 80. letih so bile vse elektrarne modernizirane, pričel se je tudi proces avtomatizacije in daljinskega upravljanja. V obravnavanem obdobju se je organizacijska struktura elektrarn velikokrat spremenila. Leta 1961 so se vse elektrarne na slovenskem delu Drave dokončno združile v podjetje DEM. To podjetje po reorganizaciji leta 1990 uspešno deluje še danes.
Ključne besede: zgodovina elektrarn, hidroelektrarne, elektrifikacija, Dravske elektrarne Maribor, Fala, Mariborski Otok, Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt
Objavljeno v DKUM: 25.02.2016; Ogledov: 3733; Prenosov: 410
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

5.
AVTOMATIZACIJA EKSCENTRIČNE STISKALNICE
Leon Košir, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja krmiljenje ekscentricne stiskalnice ERFURT. Naloga predstavlja nacin uporabe krmilnega sistema MITSUBISCHI FX2N in nadzorne plošce Beijer E 910 verzije, rešitev krmiljenja ter njeno realizacijo. V nalogi je podrobneje opisan uporabljen krmilni sistem, njegovi moduli ter programski oprema MELSEC za programiranje PLK in E Designer za programiranje monitorja..
Ključne besede: Avtomatizacija, elektrifikacija, prostoprogramirljivi krmilni sistem, preizkus avtomobilskih orodij, programski paket MELSOFT
Objavljeno v DKUM: 09.11.2015; Ogledov: 1985; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

6.
Hidravlika na vse bolj elektrificiranih letalih
Darko Lovrec, 2009, strokovni članek

Ključne besede: letala, hidravlika, elektrifikacija letala
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1251; Prenosov: 48
URL Povezava na celotno besedilo

7.
POTREBA PO NADGRADNJI ŽELEZNIŠKE PROGE PRAGERSKO - ORMOŽ - HODOŠ
Tomi Mohorko, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Potreba po nadgradnji železniške proge Pragersko – Ormož – Hodoš« je predstavljena problematika odvijanja železniškega prometa na obravnavani progi ter predlogi ukrepov, s katerimi se zagotovi konkurenčnost, za kar je potrebna nadgradnja železniške proge. Železniška proga na trasi Pragersko – Hodoš je predmet obravnavanega diplomskega dela in je edini del V. Pan-evropskega prometnega koridorja, ki je neelektrificiran. V diplomskem delu so opisane prometno–tehnološke in gradbene značilnosti obstoječe železniške povezave Pragersko – Hodoš. V nadaljevanju so podane zahteve in potrebe za nadgradnjo proge, na osnovi katerih so predlagani ukrepi za nadgradnjo proge, pri čemer je poudarek na uvedbi elektrifikacije, GSM-R in ETCS sistema, povečanje progovne hitrosti in osne obremenitve ter ureditvi nivojskih prehodov. Obravnavana je problematika obstoječih izvennivojskih dostopov na perone, ki imajo posredni vpliv na zagotavljanje varnosti potnikov in prepustnosti proge. Na progi je potrebno nujno izvesti rekonstrukcijske ukrepe, kateri so ključni za povečanje prepustne in prevozne zmogljivosti proge od postaje Pragersko do postaje Hodoš.
Ključne besede: promet (železniški promet), okolje, predpostavke, omejitve, elektrifikacija, zmogljivost, nadgradnja, železniška proga Pragersko – Hodoš
Objavljeno v DKUM: 19.02.2013; Ogledov: 3181; Prenosov: 568
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici