| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
EKSTREMNI VREMENSKI POJAVI IN NJIHOVO VKLJUČEVANJE V UČNI PROCES PRI PREDMETU NIT V 5. RAZREDIH OŠ
Danijela Metličar, Saša Stanković, 2012, diplomsko delo

Opis: Vreme je del našega vsakdanjega življenja. Prav zaradi tega se učenci s tem srečujejo vsak dan.
Ključne besede: Vremenski pojavi, razredni pouk, eksperimentalno delo, elementarno naravoslovje.
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 2172; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

2.
PREDŠOLSKI OTROK RAZISKUJE IN SPOZNAVA VOSEK (PROJEKT)
Polonca Lorenci, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je omogočiti otrokom, da doživijo raziskovalno učenje kot prijeten in zanimiv način pridobivanja informacij z lastno aktivnostjo in medsebojnim sodelovanjem. V teoretičnem delu tako predstavljamo zgodnje naravoslovje kot bogat vir pridobivanja izkušenj v predšolskem obdobju. Podrobneje je predstavljen model raziskovalnega učenja, na katerem temelji projektno delo, ki omogoča otrokom raziskovanje živali in snovi z lastno aktivnostjo, reševanje problemov in razvijanje sposobnosti pridobivanja novih informacij. V empiričnem delu je predstavljen projekt o raziskovanju in spoznavanju živali (čebele), ter spoznavanje snovi (voska) ob raziskovalno-eksperimentalnem delu. Ciljna zasnova projekta je bila, da otroci pri izvajanju raziskovalnih nalog v sklopu raziskovalnih problemov in poizkusov z lastno aktivnostjo ter z lastnim reševanjem problemov spoznajo lastnosti živali (čebele) in se seznanijo z lastnostjo snovi (voska). V prvem delu so podatki pridobljeni na osnovi opazovanja 22 otrok, starih štiri leta, v drugem delu pa z opazovanjem šestih naključno izbranih otrok, starih štiri leta. Rezultati so predstavljeni opisno in grafično.
Ključne besede: Ključne besede: raziskovalno učenje, zgodnje naravoslovje, projektno delo, vosek, raziskovanje, raziskovalno-eksperimentalno delo, poizkusi.
Objavljeno: 08.05.2012; Ogledov: 1849; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (4,98 MB)

3.
4.
ESKPERIMENTALNO DELO ZNOTRAJ TEMATSKEGA SKLOPA GIBANJE IN SILE V PRVEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU OSNOVNE ŠOLE
Blanka Slapnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je EKSPERIMENTALNO DELO ZNOTRAJ TEMATSKEGA SKLOPA GIBANJE IN SILE V PRVEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU OSNOVNE ŠOLE. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem – teoretičnem delu so v psihološkem sklopu opisane razvojne značilnosti mlajšega otroka, v naravoslovnem sklopu so predstavljeni temeljni fizikalni pojmi gibanja in sil, v pedagoškem sklopu so predstavljene sodobne didaktične oblike pouka ter splošen pregled nacionalnega učnega načrt za predmet Spoznavanje okolja s podrobnim pregledom ciljev za tematski sklop Sile in gibanje v prvem, drugem in tretjem razredu. V drugem delu je predstavljena letna priprava za tematski sklop Sile in gibanje s podrobnim prikazom eksperimentalnega dela. Izbrani eksperimenti so predstavljeni po posameznih ciljih iz letne priprave. Potek eksperimentov je predstavljen po korakih in podkrepljen s fotografijami učencev, ki so eksperimente izvajali. Mislim, da bodo v pomoč učiteljem razredne stopnje, ki želijo izvajati zanimivejši in za učence bolj dejaven pouk.
Ključne besede: otroci, razredna stopnja, sile in gibanje, projektno delo, problemski pouk, eksperimentalno delo
Objavljeno: 24.09.2013; Ogledov: 1355; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (6,74 MB)

5.
SODOBNE DIDAKTIČNE METODE ZA ZGODNJE POUČEVANJE NARAVOSLOVJA
Ines Kačič, 2013, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem diplomskem delu so predstavljene sodobne didaktične metode za poučevanje naravoslovja, in sicer projektno učno delo, problemsko učenje, izkustveno učenje, raziskovalni pouk in eksperimentalno učno delo. Pri sodobnih didaktičnih metodah v ospredje postavimo pomen otroškega raziskovanja v naravi, dejavnosti, pri katerih otroci sprejemajo in vrednotijo dejavnosti na podlagi lastno pridobljenih izkušenj, načrtovanje dejavnosti z uporabo sodobnih didaktičnih metod ter faze izvedbe. V predšolskem obdobju je pomembno, da se otroci seznanijo z znanstveno–raziskovalnim načinom dela v naravoslovju, kjer se učijo postavljati hipoteze oziroma napovedovati, samostojno raziskovati in opazovati naravo, spremljati in zapisovati pridobljene podatke, te podatke analizirati in vrednotiti ter poročati rezultate. V diplomskem delu opredelimo tudi vlogo vzgojiteljice pri izvajanju navedenih dejavnosti ter njene naloge pri načrtovanju le-teh. Diplomsko delo izrazito opisuje pozitivne lastnosti sodobnih didaktičnih metod za zgodnje poučevanje naravoslovja, ki otroku omogočajo pridobivanje znanja in razvijanje vrsto spretnosti in sposobnosti. Ob opisu vsake sodobne didaktične metode za zgodnje poučevanje naravoslovja so dodani tudi primeri dobre prakse, kjer lahko vidimo, kako zapisano teorijo tudi praktično izvedemo.
Ključne besede: predšolska vzgoja, sodobne didaktične metode, raziskovalno učenje, projektno učenje, izkustveno učenje, problemsko učenje, eksperimentalno učno delo.
Objavljeno: 16.10.2013; Ogledov: 2162; Prenosov: 985
.pdf Celotno besedilo (875,70 KB)

6.
IZKUSTVENO UČENJE - EKSPERIMENTALNO DELO V 3. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Lorena Pušnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Nalogo z naslovom Izkustveno učenje – eksperimentalno delo v 3. razredu osnovne šole sestavljata dva zaokrožena dela – teoretični in praktični. V teoretičnem delu podrobneje predstavimo izkustveno učenje, razčlenimo naravoslovje in učni predmet spoznavanje okolja. V praktičnem delu sledi podroben opis in potek eksperimentalne učne ure na podlagi izkušenjskega učenja z naslovom Ogljikov dioksid v 3. razredu Osnovne šole Ljubečna. Prilagamo učni list za reševanje in podrobna navodila za izvedbo posameznega eksperimenta, kjer je vključen plin ogljikov dioksid. V nadaljevanju sledi evalvacija opravljenega dela. Strategijo izkušenjskega učenja na podlagi eksperimentalnega dela smo preizkusili v praksi, kolikor so to dopuščale okoliščine. Za izvedbo je bilo potrebnih veliko priprav in pripomočkov. Ugotavljamo, da je količina usvojenega znanja bistveno večja, kadar učenci s pomočjo lastnih izkušenj in eksperimentalnega dela spoznavajo nove abstraktne pojme.
Ključne besede: Izkustveno učenje, eksperimentalno delo, ogljikov dioksid, spoznavanje okolja, naravoslovje, plin.
Objavljeno: 14.04.2015; Ogledov: 1213; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

7.
KAKOVOSTNO ZNANJE NARAVOSLOVJA S POMOČJO VIRTUALNEGA LABORATORIJA V VLOGI ELEMENTA VIZUALIZACIJE
Nataša Rizman Herga, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava uporabo virtualnega laboratorija pri učenju in poučevanju kemijskih vsebin naravoslovja v sedmem razredu osnovne šole. Disertacija ima dvodelno strukturo. V prvem, teoretičnem, delu so predstavljena splošna izhodišča pouka naravoslovja v osnovni šoli, učne oblike in metode poučevanja. Med sodobnimi pristopi je izpostavljeno eksperimentalno delo. Poseben poudarek je namenjen uporabi novih tehnologij v izobraževanju in virtualnim laboratorijem. Predstavljena so znanstvena spoznanja o pomenu vizualizacije naravoslovnih pojmov in o njihove trojne narave na njihovo razumevanje. Pričujoča spoznanja predstavljajo temeljno podstat empirične raziskave, predstavljene v drugem delu doktorske disertacije, katere temeljni namen je bil proučiti učinkovitost uporabe virtualnega laboratorija pri učenju in poučevanju kemijskih vsebin pri predmetu naravoslovje z vidika znanja in interesa učencev. Zasnovan je didaktični eksperiment, v katerem je sodelovalo 225 učencev, delo je potekalo v eksperimentalni in kontrolni skupini. Pred izvedbo le-tega je bila analizirana obstoječa šolska praksa med učitelji naravoslovja in kemije z vidika: (1) vključenosti eksperimentalnega dela kot temeljne metode aktivnega učenja kemijskih vsebin, (2) uporabe vizualizacijskih metod pri pouku in (3) uporabe virtualnega laboratorija. Temeljne ugotovitve empirične raziskave, izvedene v šolskem letu 2012/2013, v kateri je sodelovalo 48 učiteljev naravoslovja ali kemije, so, da učitelji pri poučevanju in učenju kemijskih vsebin pogosto vključujejo eksperimentalno delo. Pri predstavitvi naravoslovnih pojmov anketirani učitelji uporabljajo različne vizualizacijske metode; predvsem računalniške animacije in simulacije. Uporaba virtualnega laboratorija kot nova strategija učenja in poučevanja kemijskih vsebin ni pogosta, saj učitelji nimajo dovolj specialno-didaktičnih znanj, ki bi jim omogočale uporabo tehnologije virtualne resničnosti. Na osnovi didaktičnega eksperimenta, izvedenega v obdobju dveh šolskih let (2012/2013 in 2013/2014) v desetih osnovnih šolah, je bila analizirana uspešnost pouka, izvedenega ob podpori virtualnega laboratorija. Pridobljena empirična spoznanja razkrivajo, da ima uporaba virtualnega laboratorija velik vpliv na znanje in interes učencev. Učenci eksperimentalne skupine so bili po končanem eksperimentu v prednosti po znanju kemijskih vsebin naravoslovja. Prav tako je uporaba virtualnega laboratorija vplivala na trajnost pridobljenega znanja naravoslovnih vsebin in interes učencev po končanem eksperimentu, saj so učenci eksperimentalne skupine imeli višji interes do spoznavanja naravoslovnih vsebin. Z didaktičnim eksperimentom je bilo ugotovljeno, da uporaba virtualnega laboratorija omogoča kakovostno učenje in poučevanje kemijskih vsebin naravoslovja, saj omogoča: (1) eksperimentalno delo kot aktivno metodo učenja, (2) vizualizacijo abstraktnih pojmov in pojavov, (3) dinamične submikro predstavitve, (4) integracijo vseh treh ravni kemijskega pojma v celoto in (5) pozitivno vpliva na interes učencev, njihovo znanje in trajnost osvojenega znanja.
Ključne besede: virtualni laboratorij, naravoslovje, znanje, interes, trojna narava naravoslovnega pojma, eksperimentalno delo
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1817; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (25,70 MB)

8.
Razvoj modela materialno-tehničnega podpornega centra kot temeljne baze za eksperimentalno delo v okviru predmeta naravoslovje in tehnika
Samo Fošnarič, Irena Delčnjak Smrečnik, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek prikazuje model materialno-tehnične podpore eksperimentalnemu delu pri predmetu naravoslovje in tehnika v 4. in 5. razredu osnovne šole (starost učencev od 9 do 11 let). Model izhaja iz raziskave, v kateri smo predhodno preučili materialno podporo za izvajanje eksperimentalnega dela pri predmetu naravoslovje in tehnika. Raziskava je zajela 497 učiteljev razrednega pouka v 4. ali 5. razredu osnovne šole, in sicer 32,20 % učiteljev iz razvitejše Zahodne kohezijske regije Slovenije in 67,80 % učiteljev iz Vzhodne kohezijske regije Slovenije (Delčnjak, 2008). Največje ovire za izvajanje eksperimentalnega dela na razredni stopnji predstavljajo: pomanjkanje materialne podpore, zbiranje, priprava, kompletiranje, shranjevanje, prevelike skupine učencev, slabi prostorski pogoji in potreba po pomočniku. Na osnovi naše raziskave lahko z gotovostjo zatrdimo, da razredni učitelji potrebujejo kakovostnejšo materialno in kadrovsko podporo pri poučevanju naravoslovja in tehnike. Izhajajoč iz teh predpostavk, in na osnovi določenih lastnih ter tujih izkušenj smo razvili model materialno-tehnične podpore eksperimentalnemu delu na razredni stopnji, ki je koncipiran na institucionalno organiziranost.
Ključne besede: razredni pouk, naravoslovje in tehnika, raziskovalno delo, eksperimentalno delo, materialni pogoji, učni pripomočki
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 480; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (75,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Primerjava eksperimentalnega dela v učilnici in opazovanj v naravi pri poučevanju astronomskih vsebin v interesni dejavnosti osnovne šole
Alenka Ribič, 2016, magistrsko delo

Opis: Pri raziskavi priljubljenosti fizike v osnovni in srednji šoli se je izkazalo, da je astronomija med najbolj priljubljenimi interesnimi dejavnostmi naravoslovja. Mnenja smo, da bi lahko vključevanje astronomskih vsebin v pouk osnovne šole povečalo priljubljenost fizike in tako povečalo vpis na fakulteto za fiziko. Astronomske vsebine lahko učitelj v osnovni šoli, razen v interesni dejavnosti, izvaja še pri pouku naravoslovja, fizike in pri izbirnih predmetih iz astronomije. V interesni dejavnosti Astronomija se izvaja predvsem metoda praktičnega dela. V magistrski nalogi smo na dveh osnovnih šolah analizirali uspešnost dveh modalitet metode praktičnih del eksperimentov v razredu in opazovanj v naravi pri pouku Astronomije kot interesne dejavnosti. Po izvedbi pouka smo znanje analizirali s testom, ki je vseboval vprašanja strategij presoje. Zanimalo nas je, pri kateri modaliteti bodo učenci usvojili več znanja na različnih nivojih. Predvidevali smo, da bodo učenci, ki so opazovali v naravi, pokazali več znanja. Preučili smo znanje učencev glede na razred in obisk astronomskih izbirnih predmetov. Izvedli smo intervjuje z učitelji osnovnih šol, na katerih izvajajo interesno dejavnost Astronomija, da bi ugotovili razlike in podobnosti v poučevanju. Opravili smo intervjuje z ravnatelji šol, na katerih izvajajo izbirne predmete iz astronomije oziroma interesno dejavnost Astronomija, da bi ugotovili način njihovega izvajanja.
Ključne besede: didaktika astronomije, interesne dejavnosti, eksperimentalno delo, opazovanja, osnovna šola
Objavljeno: 10.08.2016; Ogledov: 632; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

10.
EKSPERIMENTIRANJE Z VODO - MLADINSKI CENTER ORMOŽ
Maja Zidarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Eksperimentiranje z vodo – Mladinski center Ormož sestavljata dve zaokroženi celoti, ki se med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta (teoretični in praktični del). V teoretičnem delu je didaktični sklop (v njem je podrobneje predstavljeno izkustveno učenje), naravoslovni sklop (v njem je predstavljeno naravoslovje s poudarkom na zgodnjem naravoslovju in eksperimentalni pouk), pedagoško-psihološki sklop (v njem so pojasnjene psihofizične lastnosti otrok med šestim in osmim letom), geografski sklop (predstavljena sta mesto Ormož in Mladinski center Ormož) in sklop voda (v njem je predstavljena najpomembnejša zemeljska tekočina). V praktičnem delu diplomske naloge je natančna priprava, potek dela in evalvacija niza delavnic vode, ki so bile izpeljane v Mladinskem centru Ormož. Ugotovljeno je, da mora učitelj za uspešnost pri eksperimentalnem delu izdelati natančno pripravo, ki mora vsebovati različne in otrokom zanimive aktivnosti, s katerimi bomo spodbudili njihovo radovednost in željo po nečem novem, njim še neodkritem.
Ključne besede: naravoslovje, izkustveno učenje, eksperimentalno delo, voda, prvo triletje
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 589; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici