| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Obisk pokopališča kot primer pouka izven učilnice pri predmetih spoznavanje okolja in družba
Jelka Juteršek, 2020, magistrsko delo

Opis: Izkustveno učenje je način poučevanja, ki podpira učence pri samostojni izgradnji znanja, pri čemer se razvijajo učenčeve intelektualne sposobnosti, njihovo razumevanje snovi pa se poglablja. Učenci so pri delu bolj motivirani, imajo večjo željo po učenju, zaradi interakcije s sošolci se krepijo tudi njihove sodelovalne veščine. Ravno takšen način poučevanja spodbujata učna načrta spoznavanja okolja in družbe. Del izkustvenega učenja je metoda pouka izven učilnice. Takšen pouk uresničuje učne cilje, ki so v učilnici težje izvedljivi, a predstavlja nekaj dodatnega dela za učitelja. Z njegovo pomočjo lahko dobijo učenci boljši vpogled v družbeno, kulturno in naravno okolje, kar vodi k boljšemu razumevanju le-tega. Kraj, kjer lahko učenci spoznavajo tako družbeno, kulturno kot naravno okolje, je lahko tudi pokopališče. Namen magistrske naloge je predstaviti pokopališče na podlagi izkustvenega učenja in pouka izven učilnice kot kraj, kjer lahko uresničimo mnogo učnih ciljev iz učnih načrtov predmetov spoznavanje okolja in družba. Načrtovali smo nabor različnih aktivnosti od 1. do 5. razreda devetletne osnovne šole, ki se lahko izvajajo na pokopališču. Izdelali smo primer ekskurzije, ki jo lahko izvedemo v 3. razredu devetletne osnovne šole, in sicer na pokopališče Pobrežje v Mariboru.
Ključne besede: spoznavanje okolja, izkustveno učenje, pouk izven učilnice, ekskurzija, pokopališče
Objavljeno: 13.11.2020; Ogledov: 127; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

2.
Primeri ekskurzij na kmetijah goričkega pri pouku spoznavanja okolja
Anja Kisilak, 2020, magistrsko delo

Opis: Kmetija je primeren prostor tudi za učenje, kar ugotavljamo v našem magistrskem delu, kjer smo načrtovali ekskurzije na šest kmetij na Goričkem. Ekskurzija je ena izmed možnosti, kako lahko učencem približamo kmetijo na neposreden, aktiven in izkustven način, hkrati pa zadovoljimo tudi njihovo potrebo po gibanju in raziskovanju nečesa novega. V teoretičnem delu smo tako opisali značilnosti aktivnega pouka, izkustvenega učenja ter pouka izven učilnice, med katerega spada tudi ekskurzija. Opredelili smo vpetost ekskurzije v učni načrt spoznavanja okolja ter opisali značilnosti učnih kmetij in kmetij na Goričkem. V empiričnem delu smo pregledali učni načrt spoznavanja okolja ter poiskali tiste cilje in vsebine, ki bi jih lahko realizirali na kmetiji. Prav tako smo pregledali priročnike za učitelje spoznavanja okolja z vidika predlaganih načinov realizacije kmetije. Ugotovili smo, da se pogosto predlaga obisk kmetije, saj učenci v realni situaciji najlažje usvojijo določeno znanje, le-to pa bo trajnejše. V praktičnem delu smo tako natančno načrtovali ekskurzije na kmetije in vsako pripravo razdelili na tri dele: uvodni del v učilnici, izvedbeni del na kmetiji ter evalvacijo zopet v učilnici. Dejavnosti smo načrtovali na način, da bi bili učenci deležni čim več konkretnih izkušenj. Vsako pripravo dopolnjujejo tudi priloge z opisi aktivnosti in izdelanimi delovnimi listi.
Ključne besede: spoznavanje okolja, izkustveno učenje, pouk izven učilnice, ekskurzija, kmetija
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 212; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (8,38 MB)

3.
Spoznavanje kulturne dediščine domačega kraja na primeru Beškovnikove domačije
Mojca Plankl, 2019, magistrsko delo

Opis: S kulturno dediščino se srečujemo na vsakem koraku. To je lahko ljudska pesem, ki jo poje babica, lahko je stara kapela, mimo katere gremo na sprehodu. Učenci se morajo že v nižji stopnji dobro zavedati, kako pomembna je kulturna dediščina za ohranitev določene skupnosti oziroma naroda. Še posebej moramo učencem dobro predstaviti dediščino domačega kraja. Tako bodo lahko nanj postali še bolj ponosni in ga bodo znali predstaviti drugim ljudem. Učenci bodo najlažje razumeli kulturno dediščino domačega kraja skozi izkustveno učenje na terenu. Magistrsko delo z naslovom Spoznavanje kulturne dediščine domačega kraja na primeru Beškovnikove domačije je sestavljeno iz treh delov, ki se med seboj povezujejo. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi za razumevanje dela. Predstavljen je predmet družba s poudarkom na vsebinskem sklopu Ljudje v času. V nadaljevanju je podrobneje predstavljena ekskurzija, kot eden izmed primerov izkustvenega učenja. V zadnjem, teoretičnem poglavju, pa smo predstavili kraj Vitanje, njegovo zgodovino in njegovo kulturno dediščino. Še posebej pa smo predstavili Beškovnikovo domačijo. V praktičnem delu smo načrtovali, izvedli in evalvirali ekskurzijo v Beškovnikovo kaščo za 4. razred. Namen empiričnega dela je bil analizirati priročnike za učitelje družbe z vidika predlaganih aktivnosti učencev na temo zgodovina in kulturna dediščina domačega kraja. Ugotovili smo, da v priročnikih prevladuje delo z učbenikom in delovnim zvezkom, le malo je prikazanih raznolikih aktivnosti, kjer se lahko z učenci odpravimo na teren. Prav tako smo želeli raziskati stališča učencev do ekskurzije. Ugotovili smo, da imajo učenci o ekskurzije v večini dobro mnenje in da imajo raje pouk izven učilnice, kjer so počutijo bolj povezane s sošolci in z učiteljem.
Ključne besede: kulturna dediščina, družba, Beškovnikova domačija, ekskurzija, Vitanje
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 583; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

4.
Izvedba ekskurzije po rudarskem delu Hrastnika v 4. razredu
Natalija Selinšek, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo opredelili šolski predmet družba, predstavili pouk zunaj učilnice in se osredotočili na ekskurzijo kot obliko pouka zunaj učilnice. Predstavili smo glavne značilnosti medpredmetnega povezovanja in mojega domačega kraja – mesta Hrastnik, s poudarkom na znamenitostih in ustanovah, povezanih z rudarjenjem. V praktičnem delu smo načrtovali in pripravili podrobno učno pripravo za izvedbo ekskurzije po rudarskem delu Hrastnika v četrtem razredu devetletne osnovne šole, jo izvedli in nazadnje tudi evalvirali. Nato smo v empiričnem delu magistrske naloge preučevali, kako aktivno sodelovanje četrtošolcev devetletne osnovne šole na medpredmetno zasnovani ekskurziji vpliva na njihov napredek v znanju o rudarstvu v domačem kraju. Naš glavni namen je bil preveriti, kakšen napredek v znanju se pri učencih pojavi po izvedeni ekskurziji. Znanje četrtošolcev o rudarjenju v domačem kraju Hrastniku smo ugotavljali s pomočjo dveh preverjanj znanj – pred odhodom na ekskurzijo in po prihodu z nje. S pomočjo anketnega vprašalnika smo zbrali tudi podatke o stališčih četrtošolcev do ekskurzije. V raziskavi je sodelovalo 20 učencev. Ugotovili smo, da so četrtošolci na ekskurziji pridobili veliko novega znanja, saj so pri drugem preverjanju znanja po izvedeni ekskurziji v povprečju dosegli veliko višje število točk kot pri prvem preverjanju. Četrtošolci so o izvedeni ekskurzije izrazili pozitivna mnenja, na njej so se dobro počutili, strinjajo pa se tudi s trditvijo, da se pri pouku zunaj učilnice naučijo več kot pri pouku v učilnici.
Ključne besede: ekskurzija, rudarstvo, Hrastnik, 4. razred
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 355; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

5.
Ekskurzije v mestu maribor od 1. do 5. razreda osnovne šole
Katja Eder, Nuša Kuharič, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Ekskurzije v mestu Maribor od 1. do 5. razreda osnovne šole, je sestavljeno iz treh delov, ki se med seboj povezujejo: teoretičnega, praktičnega in empiričnega dela. Namen našega raziskovalnega dela je bil načrtovati ekskurzije od 1. do 5. razreda in izvesti ter evalvirati ekskurzijo v 1. razredu. Namen empiričnega dela je bil analizirati priročnike za učitelje spoznavanja okolja in družbe z vidika predlaganih aktivnosti učencev na temo naravna in kulturna dediščina. Prav tako smo želeli raziskati stališča učencev in učiteljev do ekskurzij pri omenjenih predmetih. Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno, kavzalno-neeksperimentalno metodo in komparativno metodo, v sklopu katere smo se posluževali sekundarnih virov. Anketirali smo 156 učencev in izvedli 5 intervjujev z učitelji. Rezultati so pokazali, da imajo učenci v vseh razredih raje pouk izven učilnice kot pouk v učilnici, pouk izven učilnice jim je tudi bolj zanimiv. V višjem razredu kot so učenci, v večji meri ekskurzijo povezujejo s poučnim izletom in so mnenja, da na ekskurziji zmeraj izvedo nekaj novega. Nekateri učitelji se za ekskurzijo odločijo na podlagi vsebine in teme. Prav tako nekateri učitelji menijo, da je znanje pridobljeno na ekskurziji kvalitetnejše, kot znanje pridobljeno v učilnici, ker je trajnejše. Drugi učitelji pa so mnenja, da je kvaliteta odvisna od posameznika. Nekateri učitelji menijo, da so učenci bolj motivirani na ekskurziji, nekateri pa menijo, da ni razlike v motivaciji glede na to, ali je pouk potekal v učilnici ali v obliki ekskurzije. Kot pomanjkljivost izvajanja ekskurzije naštejejo učitelji stroške, spremstvo, soglasja staršev, odpadanje ur drugim učiteljem in vreme.
Ključne besede: izkustveno učenje, ekskurzija, konstruktivizem, Maribor, spoznavanje okolja, družba.
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 593; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (11,07 MB)

6.
Razvoj turizma na podeželju na primeru občine Selnica ob Dravi
Valentina Perkuš, 2017, magistrsko delo

Opis: Občina Selnica ob Dravi leži v severovzhodnem delu Slovenije, na območju Spodnje Dravske doline. Na severni strani jo omejuje hriboviti Kozjak in državna meja s sosednjo Avstrijo, na jugu reka Drava s Pohorjem v ozadju. Zaradi visokih nadmorskih višin, ki dosegajo višine do 910 metrov nadmorske višine, in goste poselitve na dravskih terasah, je to območje zelo razgibano in nudi ljudem obilo možnosti za preživljanje prostega časa v naravi in rekreiranje. V magistrski nalogi z naslovom Razvoj turizma na podeželju na primeru občine Selnica ob Dravi predstavljam splošne značilnosti podeželja v Sloveniji, podeželskega turizma, naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti občine Selnica ob Dravi, že obstoječe in možne oblike turizma v občini Selnica ob Dravi ter izbrane kmetije, ki se na območju občine Selnica ob Dravi ukvarjajo s turistično dejavnostjo. V zadnjem delu magistrske naloge bom poskušala tematiko razvoja turizma na podeželju vključiti tudi v vzgojno-izobraževalni proces in predstaviti pomen razvoja podeželskega turizma na lokalnem nivoju z izvedbo šolske ekskurzije na turistično kmetijo Vališer.
Ključne besede: Podeželje, podeželski turizem, občina Selnica ob Dravi, turistične kmetije, ekskurzija na turistično kmetijo
Objavljeno: 12.06.2017; Ogledov: 1033; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

7.
POUČEVANJE DRUŽBOSLOVNIH VSEBIN IZVEN UČILNICE NA PRIMERU KULTURNEGA DNEVNIKA
Urška Košica, 2016, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge opisujem družboslovne vsebine in cilje predmeta družba, podrobneje pa vsebinski sklop Ljudje v času ter ugotovitve, kje vse v obravnavanem sklopu je možno medpredmetno povezovanje, ki stremi k povezovanju znanj in s tem ciljev znotraj enega predmeta in med različnimi predmeti. Predpostavljam, da je izkustveno učenje zanimivejše in ima večji učinek na zapomnitev učne snovi, zato je posebna pozornost v nalogi namenjena izkustvenemu učenju in kot eni od strategij izkustvenega učenja projektnemu delu. Podrobneje je kot ena od metod dela predstavljen učni sprehod (ekskurzija). V nadaljevanju opisujem kulturno-umetnostno vzgojo kot presečišče dveh sektorjev – kulturnega in izobraževalnega; cilji kulturno-umetnostne vzgoje se z medpredmetnimi povezavami in dejavnostmi uresničujejo v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu. Na področju kulturno-umetnostne vzgoje predstavljam tudi aktualne smernice v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji. Po pregledu učbenikov za predmet Družba navajam zastopanost učnih vsebin in naslovov, kjer so obravnavane vsebine s področja kulturne dediščine. Natančneje predstavim tudi nekaj primerov dobrih praks projektnega dela v slovenskih šolah s tega področja. V praktičnem delu opisujem Kulturni dnevnik, ki je moj avtorski interdisciplinarni mrežni kulturno-izobraževalni projekt, ki je zaradi svoje izjemne povezovalne vloge na področju kulturnega izobraževanja in multikulturnosti ter ustvarjalnosti s strani Ministrstva za kulturo in Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije prepoznan kot primer dobre prakse. Kulturni dnevnik zastopa vse pomembne veje umetnosti in povezuje osnovne šole z najvidnejšimi kulturnimi ustanovami v Mariboru. Kot primer učnega sprehoda (ekskurzije) in eno od enot projektnega dela v Kulturnem dnevniku predstavljam del programa, ki ga izvajamo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Maribor in obravnava vsebine s področja kulturne dediščine. V praktičnem delu, ki je bil izveden z učenci 5. razredov OŠ Kamnica, so predstavljeni priprava, izvedba in vrednotenje ekskurzije. Potek učnega sprehoda je dokumentiran tudi s fotografijami. Na koncu je bila izvedena anketa, s katero smo evalvirali izvedbo učnega sprehoda, povratne informacije pa nakazujejo na to, da ima aktivno izvajanje vsebin izven učilnice izjemno pozitivne učinke na učence. Z diplomskim delom želim pokazati, kako lahko z dobrim sodelovanjem šol in kulturnih ustanov učencem omogočimo doživeto usvajanje znanja in navduševanje nad našo skupno zgodovino. S pomočjo dela na terenu lahko učenci razvijajo svojo ustvarjalnost, spretnosti in sposobnosti, poleg njih pa še pomembne socialne kompetence. S tem, da oblikujemo in naravnamo pouk v največji možni meri na praktičnih izkušnjah, soustvarjamo kulturno osveščenega in estetsko občutljivega posameznika, kar je gotovo izjemno pomembno za skupno prihodnost.
Ključne besede: predmet Družba, medpredmetno povezovanje, izkustveno učenje, projektno delo, učni sprehod (ekskurzija), kulturna dediščina, Kulturni dnevnik
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 1049; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

8.
POUK IZVEN UČILNICE NA PRIMERU EKSKURZIJE PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA V TRETJEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Tjaša Kumer, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Pouk izven učilnice na primeru ekskurzije pri predmetu spoznavanje okolja v tretjem razredu devetletne osnovne šole opredeljujemo sodobne didaktične pristope pri poučevanju predmeta spoznavanje okolja izven učilnice. Diplomsko delo je razčlenjeno na teoretični in praktični del. V prvem, teoretičnem delu predstavljamo značilnosti pouka izven učilnice z vidika sodobne didaktike. Posebno pozornost smo namenili sodobnim didaktičnim strategijam. Sledi predstavitev različnih vrst pouka izven učilnice, podrobneje ekskurzije, in domačega kraja, Slovenskih Konjic. V drugem, praktičnem delu ob upoštevanju teoretičnih konceptov in predlogov priročnikov za učitelje predstavljamo ekskurzijo kot del vzgojno-izobraževalnega procesa, kjer imajo učenci možnost, da se z učno snovjo seznanijo preko aktivnega opazovanja izven šolskih prostorov. Namen diplomskega dela je predstaviti pomen neposrednega izkustvenega učenja in raziskovanja domače pokrajine ter podati predloge za izvedbo pouka izven učilnice v domačem kraju, Slovenskih Konjicah, za učence tretjega razreda devetletne osnovne šole. Na podlagi analize učnega načrta za spoznavanje okolja smo izbrane vzgojno-izobraževalne vsebine umislili v primernih učnih dejavnostih, jim določili učne cilje ter predvideli interdisciplinarne povezave. Na osnovi preprostih učnih metod ekskurzije smo pripravili Program pouka izven učilnice pri spoznavanju okolja v tretjem razredu v našem domačem kraju, Slovenskih Konjicah. Aktivnosti učencev so prilagojene njihovemu samostojnemu raziskovanju in vključevanju lastnih izkušenj pri pridobivanju novih znanj.
Ključne besede: Predmet spoznavanje okolja, pouk izven učilnice, izkustveno učenje, aktivnosti učencev, ekskurzija, tretji razred devetletne osnovne šole, Slovenske Konjice.
Objavljeno: 06.06.2016; Ogledov: 2094; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

9.
Ekskurzija v zaledje Slovenske Istre
Aleksandra Šumanova, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Ekskurzija v zaledje Slovenske Istre je predstaviti ekskurzijo kot sodobno metodo izvajanja pouka zgodovine, in le-to konkretizirati na osnovi zgodovinskega potenciala vasi v istrskem zaledju. Predstavljena je teoretična zasnova sodobnega znanja, poučevanja in učenja zgodovine, ter pomembnost sodobnih učnih oblik, metod in načinov dela pri pouku zgodovine. V okviru ekskurzije je predstavljeno terensko delo ter pomen terena za pouk zgodovine, možne vsebine in objekti preučevanja, ter viri, s katerimi se srečujem pri izvedbi ekskurzije. Opredeljen je pojem ekskurzije, opisan pomen, naloge in vzgojno-izobraževalni cilji le-te. Predstavljena je organizacijska struktura ekskurzije in vrste ekskurzij, ki jih lahko učitelji izvajajo. Podan je geografski opis in splošni zgodovinski oris Istre, po zgodovinskih obdobjih, ter narejen izbor vasi, ki didaktično in vsebinsko sovpadajo z izvedbo ekskurzije. Ekskurzija v zaledje Slovenske Istre je konkretizirana na šestih vaseh, in sicer na vasi Hrastovlje, Kubed, Gračišče, Sočerga, Brezovica pri Gradinu, Abitanti, ter na njihovih ogledih. V ta namen so bili za vsako ogledno točko oblikovani učni listi. Skupek vsega omogoča večjo aktivnost učenca, s katero lažje oblikuje svojo miselno strukturo, interpretacijo podatkov in zgodovinsko mišljenje, ter oblikuje pozitiven odnos do kulturne dediščine.
Ključne besede: sodobni pouk, ekskurzija, Istra, kulturna dediščina
Objavljeno: 03.05.2016; Ogledov: 1157; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (5,25 MB)

10.
Ekskurzija kot učna metoda
Sandra Kelemina, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje izvedbo ekskurzije s področja tehnologije in obdelave kovinskih materialov, v podjetja, v katerih se ukvarjajo z mehansko in toplotno obdelavo kovinskih materialov. Opisana je učna metoda ekskurzija, mehanski in toplotno obdelovalni postopki, zapisane so tudi vsebine in cilji od osnovnošolskega do visokošolskega izobraževanja s področja mehanske in toplotne obdelave. Na koncu je narejena tudi priprava na ekskurzijo, ki se nanaša na višješolski študijski program Strojništvo.
Ključne besede: Ekskurzija, Mehanska obdelava materialov, Toplotna obdelava materialov
Objavljeno: 21.04.2016; Ogledov: 736; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici