1. Analiza povezave med ekonomsko svobodo in podjetništvom v SlovenijiLuka Polše, 2024, diplomsko delo Opis: Podjetništvo in ekonomska svoboda sta ključna elementa za razvoj in rast vsakega
gospodarstva. Podjetništvo spodbuja inovacije, ustvarja nova delovna mesta in omogoča
prilagajanje hitro spreminjajočemu se globalnemu okolju. S svojim prispevkom k razvoju novih
tehnologij in storitev podjetniki ne le zadovoljujejo potrebe trga, ampak tudi ustvarjajo dodano
vrednost, ki spodbuja širšo gospodarsko rast. Ekonomska svoboda pa je temeljna za ustvarjanje
ugodnega okolja, v katerem lahko uspeva podjetništvo. Vključuje zaščito lastninskih pravic,
stabilno pravno okolje, nizke davčne obremenitve in svobodno izbiro poslovnih praks. Ko imajo
podjetniki svobodo in zaupanje, da bodo njihova prizadevanja varovana, so bolj pripravljeni
tvegati in vlagati v nove projekte.
V diplomskem delu preučujemo, kako različni vidiki ekonomske svobode vplivajo na podjetniško
aktivnost v Sloveniji. Ekonomska svoboda, ki vključuje zaščito premoženjskih pravic, poslovno
in finančno svobodo ter davčno obremenitev, je ključna za ustvarjanje ugodnega okolja za
podjetnike. V Sloveniji so nekatere komponente ekonomske svobode že pozitivno vplivale na
podjetniške namere in zaznane priložnosti, medtem ko druge, kot sta omejena finančna
svoboda in visoka davčna obremenitev, za podjetništvo še vedno predstavljajo oviro. V nalogi
analiziramo, kako lahko nadaljnje izboljšanje ekonomske svobode prispeva k povečanju
podjetniške aktivnosti in predlagamo konkretne ukrepe na podlagi primerov iz držav z
najvišjimi stopnjami ekonomske svobode, kot so Irska, Singapur in Švica.
Ključne besede: Ekonomska svoboda, podjetništvo, podjetniške namere, zaznane podjetniške
priložnosti, Slovenija, povezava med ekonomsko svobodo in podjetništvom.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,46 MB) |
2. Empirična analiza (kritik) kapitalizmaTim Koprivnik, 2019, magistrsko delo Opis: Zdi se, da je dandanes beseda »kapitalizem« beseda s tako ideološko-nabitim prizvokom, da znanstvene, vrednotno-nevtralne razprave o njem skorajda ni več mogoče imeti. O kapitalizmu lahko slišimo le dve zgodbi – zelo »pro-kapitalistično« ali zelo »anti-kapitalistično«, namreč »Kapitalizem je izkoriščanje« ali »Kapitalizem je naš rešitelj«. Ker pa se verjame, da je (vsaj bolj) ideološko-nevtralen pogled na kapitalizem mogoč (še bolj pa potreben), je cilj te naloge kapitalizem analizirati karseda empirično in zato znanstveno. Z drugimi besedami: želi se predstaviti še tretja zgodba, ki poskuša biti manj ideološka in argumentirana s pomočjo teorije, ki je utemeljena v empiriji. To se poskuša storiti tako, da se v prvem delu najprej kapitalizem karseda natančno in operacionalno konceptualizira, glede na to konceptualizacijo kapitalizma pa potem preko logike in predvsem empiričnih dejstev analizira glavne kritike zoper njega. Povedano na kratko: gre torej za iskren poskus predstavitve nekaterih dejstev in argumentov v zvezi s kapitalizmom.
Ključne besede: kapitalizem, ekonomska svoboda, definicija kapitalizma, kritike kapitalizma, analiza kapitalizma
Objavljeno v DKUM: 09.10.2019; Ogledov: 1425; Prenosov: 363
Celotno besedilo (3,15 MB) |
3. Pomen ekonomske svobode za gospodarsko rastDejan Krošl, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo filozofski, konceptualni in tehnični vidik ekonomske svobode ter njen mogoč vpliv na proces gospodarske rasti. Orišemo dva pomembna indikatorja ekonomske svobode (Fraser in Heritage) ter predstavimo rezultate. Da bi lažje pojasnili pomen ekonomske svobode na gospodarsko uspešnost, opredelimo vse pomembnejše dejavnike gospodarske rasti ter na koncu preučimo večino relevantne literature o vplivu ekonomske svobode na gospodarsko rast držav. V znanstveni literaturi se pojavlja množica dejavnikov gospodarske rasti – nekateri so bolj pomembni, nekateri manj. Produkcijski viri, kot so kapital, delo in zemlja, so omejeni. Edini neomejeni bazični vir so nenasitna radovednost, drznost, sposobnost in potreba po raziskovanju in ustvarjanju nečesa novega. Te človeške lastnosti so vir tehnološkega napredka. Tehnični napredek pa je edini in najpomembnejši dejavnik dolgoročne gospodarske rasti družbe. Nova spoznanja, odkritja, ideje in inovacije potrebujejo ustrezno okolje, da se realizirajo na trgu in s tem prispevajo h gospodarski rasti. Potrebujejo ustrezno razvite tržne in politične institucije, ki spodbujajo gospodarske in raziskovalne procese ter stabilno in navzven odprto okolje. V pričujočem delu ugotavljamo: da ima ekonomska svoboda zelo pomemben posredni in neposredni vpliv na gospodarsko rast; da višje ravni ekonomske svobode koristijo državi in dolgoročno prebivalcem pomembno zvišajo življenjski standard.
Ključne besede: ekonomska svoboda, Fraserjev indeks, indeks Heritage, gospodarska rast, dejavniki gospodarske rasti
Objavljeno v DKUM: 06.07.2016; Ogledov: 1199; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,12 MB) |
4. GOSPODARSKA RAST IN RAZVOJ KITAJSKEJani Jovan, 2014, diplomsko delo Opis: V delu diplomskega projekta bo predstavljena gospodarska rast in razvoj Kitajske. Začetek bo namenjen nekaj največjim sektorjem, ki podpirajo ter vzpodbujajo kitajsko gospodarstvo. Sledili bodo makroekonomski kazalci, ki so nujni za analiziranje ter lažje razumevanje celotnega gospodarstva Kitajske. Vključeni bosta tudi dve zanimivi analizi kitajskega trga. Prva je analiza konkurenčnosti Kitajske, druga pa analiza ekonomske svobode. V zaključku naloge bo poudarek na odnosih Kitajske z izbranimi državami, med katerimi izstopata ZDA ter EU, ki sta največji trgovinski partnerici ter tekmici Kitajske obenem. Dotaknili se bomo tudi tako imenovanih BRICS držav, med katerimi Kitajska išče protiutež v pogajanjih z ZDA ter EU v različnih svetovnih organizacijah.
Ključne besede: Kitajska, konkurenčnost, ekonomska svoboda, gospodarska rast, mednarodni odnosi.
Objavljeno v DKUM: 27.11.2014; Ogledov: 2498; Prenosov: 453
Celotno besedilo (842,88 KB) |
5. EKONOMSKA SVOBODA IN KAKOVOST ŽIVLJENJA: EMPIRIČNA ANALIZA EVROPSKIH DRŽAVMaja Škerget, 2013, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu govorimo o vplivu ekonomske svobode na kakovost življenja. V preteklosti so se empirične raziskave osredotočale na povezavo med svobodo in dohodkom. Ugotovili so, da je visoka raven ekonomske svobode korelirana z višjimi ravnmi gospodarske rasti in dohodka. Vedno bolj pa se težišče raziskovanja premika na proučevanje odnosa med ekonomsko svobodo in kakovostjo življenja. Višja ekonomska svoboda je nedvomno povezana z višjo kvaliteto življenja. Pri tem pa ne mislimo samo na višjo raven dohodka, temveč s kvaliteto življenja mislimo predvsem na daljšo življenjsko dobo in višjo izobrazbo ter mnogo drugih vidikov, tudi čustvena stanja. Z uporabo linearnega regresijskega modela smo na vzorcu 35 evropskih držav proučili vpliv ekonomske svobode na indeks človeškega razvoja in na subjektivno vrednotenje življenja. Empirični rezultati podpirajo hipotezo, da višja ekonomska svoboda vodi v višjo kakovost življenja. Prav tako smo ugotovili, da imajo tri področja ekonomske svobode vpliv na kakovost življenja. Pravni sistem in lastninske pravice ter regulativa pozitivno vplivata na objektivni/subjektivni kazalnik kakovosti življenja. Nasprotno pa je vpliv področja obseg državne potrošnje na obe meri kakovosti negativen. Ugotovili smo tudi, da trdnost valute in svoboda mednarodnega trgovanja nimata vpliva na kakovost življenja.
Ključne besede: Ekonomska svoboda, kakovost življenja, blaginja, zadovoljstvo z življenjem, regresijska analiza, indeks človeškega razvoja, Fraser Institute, Heritage Foundation.
Objavljeno v DKUM: 06.01.2014; Ogledov: 1887; Prenosov: 256
Celotno besedilo (1,73 MB) |
6. VPLIV INVESTICIJSKE KLIME NA NEPOSREDNE TUJE INVESTICIJE V DRŽAVAH BENELUKSVesna Horvat, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Države združenja Beneluks so si med seboj podobne tako v ekonomskem kot v političnem smislu. Vse tri države so glede na geografsko površino majhna, zelo odprta, a zelo močna in razvita gospodarstva. Tudi zato imajo med seboj zelo podobno politiko do neposrednih tujih investicij (NTI). Prepovedi za vstop tujih investitorjev skoraj ni, obstajajo le omejitve za vstop v nekatere sektorje, kot so zagotavljanje javnega prevoza in varnosti, komunalnih in nekaterih drugih javnih storitev, proizvodnja živil, strelnega orožja itd. Prav tako imajo vse tri države zelo dobro razvit finančni sektor, pri čemer izstopa Luksemburg, ki predstavlja močno finančno središče. Ker so odprte, razvite, svobodne in mirne države, imajo dobro investicijsko klimo. Investicijsko klimo poslabšujejo visoki davki in dobra zaščita delavcev. Ker so si med seboj tako podobne, ne moremo odgovoriti na vprašanje, ali je katera izmed njih za investitorje občutno bolj ali manj privlačna.
Ključne besede: neposredne tuje investicije, investicijska klima, politika do NTI, ekonomska svoboda.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2011; Ogledov: 1617; Prenosov: 135
Celotno besedilo (773,72 KB) |
