Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Študij magistrskega dela se osredotoča na proces evropske integracije Črne gore kot države Zahodnega Balkana. Glavni motivacijski dejavnik te študije je njen pomen in aktualnost v kontekstu evropske perspektive Črne gore. Namen raziskave je predstaviti proces vključevanja Črne gore v EU in njene perspektive kot države Zahodnega Balkana z ugotavljanjem ključnih dosežkov in glavnih ovir na poti do članstva v Evropski uniji. Problematika Zahodnega Balkana odpira vprašanje razlogov za podaljševanje evropskega integracijskega procesa. Vladavina prava, dobro upravljanje in temeljne pravice so za EU ključna področja in najpomembnejši dejavniki pri oceni napredka držav Zahodnega Balkana. Črna gora je prevzela vodilno vlogo pri postavljanju Zahodnega Balkana na pot poskusov gradnje tesnejših vezi z EU. Njene zgodovinske in geografske vezi z evropsko celino vzbujajo težnje po evropski integraciji. Črna gora je od razglasitve neodvisnosti od Srbije leta 2006 kot svoj ključni strateški cilj poudarjala evropsko integracijo. Za proces Črne gore je temeljna reforma uskladitev pravnih, gospodarskih in institucionalnih okvirov z evropskimi standardi. Črna gora velja za državo kandidatko, ki izkazuje največjo usklajenost z zunanjo politiko EU, vendar njena notranja politika in zavezanost vladavini prava ovirata njeno popolno uskladitev s politikami EU. S premagovanjem teh izzivov bi lahko imela Črna gora obetavno evropsko prihodnost kot država članica EU.
Ključne besede: Evropske integracije, države Zahodnega Balkana, Evropska unija, proces Črne Gore, evropski standardi.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,76 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava vlogo države in njene funkcije pa tudi, kako se javnofinančni izdatki razvrščajo in kategorizirajo po mednarodnih standardih. Za razumevanje in analizo javnofinančnih izdatkov smo preučevali klasifikaciji COFOG in ESA. Ugotovili smo, da sta omenjeni klasifikaciji zelo pomembni za razumevanje in primerjavo prioritet držav v zvezi z javnofinančnimi izdatki. Analizirali smo gospodarske krize, ki so se v Evropi zgodile med letoma 2008 in 2023, in sicer največje med njimi, veliko recesijo, dolžniško krizo evroobmočja, pandemijo covida-19 in rusko-ukrajinsko krizo. Ob tem smo proučili izdatke držav EU v teh obdobjih. Ekonomske krize se pogosto pojavljajo, vendar večina ne razume, zakaj se zgodijo in kako vplivajo na življenja ljudi. Diplomsko delo poskuša povzeti krize med letoma 2008 in 2023, s posebnim poudarkom na državnih javnofinančnih izdatkih tega obdobja. V diplomskem delu smo opredelili, katere funkcije držav, po COFOG in ESA klasifikacijah, se v času kriz najbolj spremenijo ter v katere funkcije posamezne države največ vlagajo svoja sredstva. Tako predvidevamo, da so se v času kovid krize javnofinančni izdatki povečali za zdravstvo. Vendar pa bi bilo smiselno vprašati, koliko so države vlagale v zdravstvo pred pandemijo in koliko je pandemija dejansko vplivala na povečanje teh izdatkov. V diplomskem delu smo analizirali tudi makroekonomske agregate, kot so gospodarska rast, stopnja brezposelnosti in stopnjo inflacije.
Ključne besede: velika recesija, dolžniška kriza evroobmočja, pandemija covid, ruska-ukrajinska kriza, Evropska unija, javnofinančni izdatki
Objavljeno v DKUM: 16.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (835,95 KB)

Opis: Žensko podjetništvo je bilo dolgo časa spregledano in zaznamovano z moškimi poslovnimi modeli. Vendar pa naraščajoča literatura poudarja pomembno vlogo žensk v podjetništvu in gospodarskem razvoju. Ženske imajo namreč pomembno vlogo tako pri ustvarjanju delovnih mest zase kot pri ustvarjanju delovnih mest za druge. Kljub naraščajočemu številu žensk podjetnic, zlasti v razvijajočih se gospodarstvih, se še vedno soočajo z ovirami, kot so neenak dostop do virov in omrežij. Digitalizacija spreminja podjetništvo, vendar je še vedno prevladujoče moško področje. Ženske se soočajo z izzivi, kot so digitalna vrzel med spoloma, pomanjkanje digitalnih veščin, stereotipi in predsodki, pomanjkanje mentorstva, pristop do izobraževanja in usposabljanja. Da bi rešili problem ter izzive vključevanja žensk v digitalna delovna mesta, države izvajajo različne politike, projekte in programe, ki bi izboljšali dostop žensk do izobraževanja, mentorstva in kariernih priložnosti ter spodbujali raznolikosti in enakosti. V teoretičnem delu diplomskega dela smo proučili izzive in podpore ženskega podjetništva. Proučili smo tudi vpliv digitalizacije na delovna mesta, digitalne veščine in potrebo po le- teh ter podjetništvo v digitalni dobi in etična vprašanja digitalizacije. V nadaljevanju smo se osredotočili na koncepte vključenosti žensk v digitalna delovna mesta. V empiričnem delu smo s pomočjo orodij in raziskav Eurostat, Gender Equality Index in The Digital Economy and Society Index ugotavljali, ali obstajajo razlike v stopnji vključenosti žensk in vključenosti moških v digitalna delovna mesta. Ugotavljali smo tudi, ali obstajajo razlike v stopnji vključenosti žensk v digitalna delovna mesta med državami EU, nazadnje pa smo ugotavljali še, ali večji poudarek na izobraževanju in razvoju veščin žensk v STEM področju povečuje njihovo vključenost v digitalna delovna mesta. Rezultati so pokazali, da razlike v stopnji vključenosti žensk in vključenosti moških v digitalna delovna mesta obstajajo, vendar se od države do države razlikujejo. Prav tako obstajajo razlike v stopnji vključenosti žensk v digitalna delovna mesta med državami EU. Ugotovili smo tudi, da večji poudarek na izobraževanju in razvoju veščin žensk v STEM področju povečuje njihovo vključenost v digitalna delovna mesta.
Ključne besede: žensko podjetništvo, digitalizacija, digitalna vrzel med spoloma, ženske v STEM-u, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,26 MB)

Opis: V tem diplomskem delu so raziskani pomen in vpliv kibernetskega terorizma na družbo. V prvem poglavju so opredeljenicilji in namen naloge, ki so bili ugotoviti kako kibernetski terorizem, kibernetska kriminaliteta in kibernetska vojna delujejo in kaj so njihovi motivi. V drugem delu so opredeljeni kibernetski kriminal, kibernetsko vojno in kibernetski terorizem kot različni pojmi in s tem tudi postavljen definicijski okvir za nadaljno raziskovanje vsakega posebej. Ker je naslov naloge osredotočen na kibernetski terorizem je posebna vloga namenjena temu poglavju in raziskovanju primerov, ki so se zgodili v realnem svetu. V tretjem delu se je naloga osredotočena na raziskovanje pravnega okvirja v EU in nekaterih večjih svetovnih državah, kjer tako kot v uvodnem delu, veliko prepreko pri vzpostavljanju pravnega okvirja predstavljajo prav definicije kibernetskega terorizma, zatoje v četrtem poglavju izbrana definicija, ki je dovolj razlikovala posamezne pojave kibernetske odklonskosti, torej kibernetskega kriminala, kibernetske vojne in kibernetskega terorizma. Četrto poglavje je namenjeno zakonodajalcu torej državnim in naddržavnim entitetam, ki imajo pristojnosti za delovanje na mednarodnem nivoju ali pa na nacionalnem. Organi pregona potrebujejo v prvi vrsti pravni okvir, kjer bodo lahko preganjali ali pa sankcionirali omenjena dejanja zopet v okviru predlaganih zakonov. Tu je potrebno omeniti harmonizacijo mednarodnega prava na tem področju in tudi zagotavljanje mednarodnega sodelovanja omenjenih organov pregona.
Ključne besede: kibernetski terorizem, kibernetski kriminal, kibernetska varnost, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (822,67 KB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili Evropsko poplavno direktivo, ki sta jo leta 2007 sprejela Evropski parlament in Svet Evropske unije kot odgovor na problematiko, ki so jo povzročale poplave na evropskem kontinentu. Poplave se pojavljajo pogosteje v primerjavi z drugimi naravnimi in drugimi nesrečami, njene posledice pa za sabo puščajo ogromno materialno, ekonomsko ter drugo škodo. Evropska unija se zavzema za zagotavljanje boljšega življenja svojih prebivalcev in za čist in varen planet. V ta namen je v sklopu Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 sprejela 17 ciljev trajnostnega razvoja. Poplave lahko s svojimi posledicami močno ovirajo doseganje prej omenjenih ciljev. Evropska poplavna direktiva s svojimi predpisi, katere morajo države članice implementirati v svojo zakonodajo, zagotavlja večjo preventivno varnost pred poplavami in njihovimi posledicami ter si prizadeva te posledice v največji meri zmanjšati, da bi zagotovili najmanjšo ali v najboljšem primeru ničelno škodo ter s tem omogočili nemoteno doseganje ciljev trajnostnega razvoja Evropske unije. Republika Slovenija je kot država članica Evropske unije zavezana k implementaciji Evropske poplavne direktive v svojo zakonodajo. Implementacija v večji meri poteka nemoteno, edini problem, ki ga navaja država, je pomanjkanje finančnih sredstev za izvedbo različnih ukrepov, ki si jih je država zadala v sklopu implementiranja Evropske poplavne direktive. V letu 2023 se je Republika Slovenija soočila s poplavami, ki so povzročile ogromno škodo. Pričakujemo lahko, da bo ta dogodek v določeni meri oviral nadaljnji napredek pri implementaciji Evropske poplavne direktive v Republiki Sloveniji. Pomembno je, da se zagotovijo zadostna sredstva, ki bodo pripomogla k lažjemu implementiranju Evropske poplavne direktive in s tem zmanjšanju škode, ki jo povzročajo poplave.
Ključne besede: poplave, poplavna direktiva, Evropska unija, Republika Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 28
Celotno besedilo (640,47 KB)