Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo raziskovalni problem avtomatizacije prepoznavanja namenov sprememb programskih rešitev, izvedenih v fazi vzdrževanja. Klasifikacija programskih sprememb glede na vrsto aktivnosti vzdrževanja, ki odraža specifične namene sprememb, omogoča učinkovitejšo analizo in načrtovanje vzdrževanja, podpira delovne procese in naloge razvijalcev ter se pogosto uporablja v raziskavah programskega inženirstva za proučevanje sprememb in evolucije rešitev. S ciljem ugotavljanja raziskovalnih vrzeli smo s sistematičnim pregledom literature proučili obstoječe pristope h klasifikaciji sprememb programskih rešitev glede na vrsto aktivnosti vzdrževanja. Za naslovitev teh vrzeli smo s študijo sistematičnega mapiranja pregledali pristope vektorizacije sprememb programske kode z učenjem predstavitev na podlagi izvorne kode, ki se v obstoječi literaturi uporabljajo za naslavljanje različnih izzivov programskega inženirstva. Na podlagi ugotovitev smo razvili in predlagali novo metodo kontekstno odvisne vektorske predstavitve sprememb programske kode, ki omogoča ekstrakcijo semantičnih značilk sprememb izvorne kode med dvema različicama programske rešitve ob upoštevanju konteksta sprememb. Predlagana metoda predstavi spremembo programske rešitve kot množico podrobnih sorodnih sprememb programske kode, temelječih na predstavitvah zaznanih razlik v izvorni kodi na osnovi žetonov. Za ekstrakcijo semantičnih vložitev sorodnih sprememb metoda uporablja strojno učenje s prenosom znanja iz izbranega prednaučenega jezikovnega modela programske kode iz družine modelov BERT, kot so CodeBERT, UniXcoder in StarEncoder, ki je bil predhodno dodatno prilagojen ciljni nalogi s paradigmama samonadzorovanega in nadzorovanega učenja. Pridobljene vektorske vložitve podrobnih sorodnih sprememb so nato združene v enotno semantično vektorsko predstavitev spremembe programske rešitve. Za klasifikacijo sprememb programskih rešitev glede na vrsto aktivnosti vzdrževanja smo na označeni podatkovni množici izgradili modele strojnega učenja, pri čemer smo za ekstrakcijo značilk uporabili predlagano metodo ter referenčne in obstoječe metode predstavitve sprememb rešitev. Z nadzorovanim eksperimentom, študijo ablacije in primerjalno študijo smo proučili vpliv različnih parametrov predlagane metode predstavitve sprememb na uspešnost klasifikacije, primerjali uspešnost klasifikacije ob uporabi predlagane metode v primerjavi z uporabo referenčnih in obstoječih metod predstavitve sprememb ter ovrednotili uspešnost multimodalnih modelov strojnega učenja, temelječih na nadgradnji obstoječih metod predstavitve sprememb s predlagano metodo z združevanjem modalnosti naravnega jezika in programske kode. Empirične rezultate smo statistično analizirali s pomočjo frekventistične in Bayesove statistike. Izsledki raziskav potrjujejo izhodiščno tezo, da je z uporabo nove metode mogoče izgraditi modele strojnega učenja, ki uspešno klasificirajo spremembe programskih rešitev glede na vrsto aktivnosti vzdrževanja. Osrednje ugotovitve doktorske disertacije so naslednje: vektorske predstavitve sprememb programske kode na osnovi predlagane metode dosegajo primerljivo ali višjo uspešnost pri klasifikaciji v primerjavi s predstavitvami na osnovi referenčnih in obstoječih metod; zmanjšanje dimenzionalnosti kontekstno odvisnih vektorskih predstavitev sprememb omogoča zmanjšanje števila dimenzij brez negativnega vpliva na uspešnost klasifikacije; multimodalni klasifikacijski modeli dosegajo višjo uspešnost klasifikacije v primerjavi z unimodalnimi modeli.
Ključne besede: vzdrževanje programske opreme, spremembe programskih rešitev, rudarjenje repozitorijev programskih rešitev, strojno učenje, klasifikacija, nevronski jezikovni modeli programske kode, vektorske predstavitve, vektorska vložitev
Objavljeno v DKUM: 06.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (5,56 MB)

Opis: Predmet diplomske naloge je razvoj programske rešitve za upravljanje informacijsko komunikacijske opreme kot osnovnega sredstva v obravnavanem podjetju. Zatečeno stanje je bilo v današnjem digitalnem svetu povsem zastarelo, saj je podjetje v delovnem procesu še vedno uporabljalo ročno izpolnjene papirnate obrazce in za bazo zapisov tabelo v programu Excel. Posnetek stanja je razkril vse pomanjkljivosti in težave, ki so se pojavljaje pri samem delu. V začetni fazi smo izbirali med že razvitimi namenskimi rešitvami in razvojem programske rešitve v programu Power Apps, ki je del sklopa programov okolja Microsoft 365. Za bazo podatkov smo uporabili Microsoft Dataverse. Programska rešitev omogoča sodoben vnos opreme v bazo podatkov, urejanje podatkov o sami opremi in uporabnikih, ki opremo uporabljajo, pripravo dokumenta za potrebe arhiviranja, pošiljanje sprememb v dotičen oddelek podjetja ter na koncu še podrobno analizo in pregled stanja opreme tako v tabelarični kakor tudi grafični obliki. Med uporabniki je bila programska rešitev zelo pozitivno sprejeta, saj je enostavna za uporabo, pregledna, uporabniku prijazna in hkrati upošteva vse smernice sodobnega razvoja programskih rešitev. Z rešitvijo smo dosegli vse zastavljene cilje, to je prihranek časa in minimizacija možnosti napak, s postopkom digitalizacije pa delovni proces postavili tudi v sodoben čas. Praktično delo uporabnikov je pokazalo nekaj priložnosti za izboljšave zlasti pri vnosu opreme v bazo, sočasnem pošiljanju sprememb bodisi pri uporabniku ali osnovnem sredstvu in vse do možnosti uvedbe sodobnejših tehnologij, ki nadomeščajo tehnologijo črtne kode.
Ključne besede: programska rešitev, osnovna sredstva, programiranje z malo ali brez kode
Objavljeno v DKUM: 19.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: V diplomskem delu smo raziskali in primerjali prodajne module dveh priljubljenih ERP rešitev: Microsoft Dynamics 365 Business Central in Odoo. Osredotočili smo se na analizo funkcionalnosti, arhitekture in procesov, ki jih ti sistemi nudijo za podporo prodajnim procesom v podjetjih. V nalogi smo ugotovili, da oba sistema učinkovito podpirata ključne korake prodajnega procesa, vključno z ustvarjanjem prodajnih ponudb, naročil in izstavitvijo računov, vendar se razlikujeta po načinu izvedbe teh procesov in funkcionalnostih. Odoo izstopa z večjo fleksibilnostjo pri prilagoditvi sistemskih rešitev, saj omogoča dostop do izvorne kode, medtem ko Microsoft Dynamics 365 Business Central ponuja globoko integracijo z Microsoftovim ekosistemom. Na podlagi raziskave smo potrdili, da kljub različnim arhitekturam oba sistema nudita podobne funkcionalnosti, vendar jih implementirata na različne načine. Analiza je pokazala, da bi bilo smiselno dodatno raziskati dolgoročne koristi in prilagoditve sistema glede na industrijske panoge.
Ključne besede: ERP rešitev, prodajni modul, Microsoft Business Central, Odoo, primerjava.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (3,66 MB)

Opis: Magistrsko delo raziskuje vplive uvedbe celovitih informacijskih rešitev na poslovanje bank, pri čemer se osredotoča na optimizacijo poslovnih procesov in izboljšanje konkurenčne pozicije v sodobnem digitalnem okolju. V uvodnem delu je opisana problematika, opredeljeni so namen, cilji in hipoteze raziskave, ter predpostavke in omejitve. Raziskovalne metode vključujejo analizo literature, študije primerov in empirične raziskave, s katerimi je proučevan vpliv celovitih informacijskih rešitev na različne vidike bančnega poslovanja. Celovite informacijske rešitve so podrobno opredeljene, vključno z njihovimi moduli, prednostmi in slabostmi. Poudarjeno je, kako pravilna izbira in uvedba teh rešitev lahko vodi do izboljšane operativne učinkovitosti, medtem ko napake in tveganja lahko znatno vplivajo na uspeh projekta. Raziskava izpostavlja tri glavne koristi uvedbe celovitih informacijskih rešitev v bankah: povečano operativno učinkovitost, izboljšano uporabniško izkušnjo in boljše upravljanje tveganj. Hkrati se prepoznajo izzivi, kot so tehnične težave, organizacijski izzivi in prilagajanje zaposlenih na nove tehnologije. Na primeru banke Nova KBM, d. d., je prikazana analiza poslovanja pred in po uvedbi sistema Hibis, ki je nadomestil prejšnji sistem Nobis. Rezultati kažejo, da je nova rešitev prinesla pomembne izboljšave v poslovnih procesih, optimizaciji delovanja banke in prenovi poslovnih procesov. Zaključek dela ponuja priporočila za uspešno uvedbo celovitih informacijskih rešitev, poudarja pomen strateškega vodenja in prilagodljivosti organizacije ter izpostavlja dolgoročne koristi učinkovite implementacije teh rešitev za banke, ki želijo ostati konkurenčne v hitro spreminjajočem se digitalnem okolju.
Ključne besede: informacijska tehnologija, celovite informacijske rešitve, optimizacija poslovanja bank, tveganja, uvedba celovitih informacijskih rešitev
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 43; Prenosov: 45
Celotno besedilo (2,43 MB)

Opis: Gospodarstvo je veja ekonomije, ki se nenehno razvija. Nove rešitve v obliki blaga, izdelkov in storitev se nenehno izumljajo, da bi odpravili težave in ovire v vsakdanjem življenju ljudem. V zadnjih dveh desetletjih, od razcveta spleta, so se vedenja in navade potrošnikov zaradi novih spletnih produktov in storitev spremenile, pri čemer gospodarski subjekti uporabnikom in potrošnikom vedno znova zagotavljajo posodobljenje rešitve na digitalnem področju. S pomočjo globalizacije in naprednega tehnološkega razvoja, nove, inovativne digitalne storitve so na voljo potrošnikom, kot so računalniška programska oprema, aplikacije na pametnem telefonu ali spletna platforma družbenih medijev. Podjetja so zdaj sposobna doseči konkurenčnost na svetovnem trgu, na videz brez truda in z veliko nižjimi stroški, kot bi jih moralo nositi običajno podjetje za dostavo fizičnega izdelka ali storitve. V začetku tega stoletja je bilo ustanovljenih več podjetij z nekonvencionalnimi modeli upravljanja in novo tehnologijo. Kljub napredku in razvoju teh podjetij pa davčni sistemi na mednarodni in nacionalni ravni niso sledili tem spremembam. Zastarela davčna zakonodaja, je prerasla v spekter, v katerem multinacionalne korporacije v digitalnem sektorju gospodarstva, zlasti tiste z močno globalno prisotnostjo, izkoriščajo pravne vrzeli, da bi se bistveno izognile davkom njihov dobiček v državah, v katerih so prisotni in iz katerih pridobivajo dobiček, v primerjavi z drugimi sektorji. Slabosti v sedanjih pravilih ustvarjajo priložnosti za erozijo davčne osnove in preusmerjanje dobička (BEPS), kar od oblikovalcev politik zahteva pogumne poteze, da bi ponovno vzpostavili zaupanje v sistem in zagotovili, da so dobički obdavčeni tam, kjer potekajo gospodarske dejavnosti in se ustvarja vrednost. Poleg tega Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) izvaja projekt BEPS (Base Erosion and Profit Shifting), ki se ukvarja z izzivi davčne optimizacije in izogibanja davkom s strani multinacionalk v digitalnem gospodarstvu. Ta projekt predstavlja dvostebersko rešitev za obravnavo problematike BEPS, pri čemer prvi steber projekta BEPS preprečuje izogibanje davkom, drugi steber pa se osredotoča na pravično razdelitev dobička med državami glede na dejansko gospodarsko dejavnost. Skupni cilj projekta BEPS in drugih prizadevanj OECD je zagotoviti pregledno in pošteno davčno obravnavo v digitalnem gospodarstvu ter spodbuditi države k sodelovanju pri reševanju izzivov, povezanih z davčno optimizacijo.
Ključne besede: Digitalno gospodarstvo, davki, OECD, digtalni davek, Evrospka unija, dvosteberska rešitev.
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 240; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,91 MB)